Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Svetokriški
Abulensis m osebno lastno ime Avilski: Ta vuzheni Abulenſis im. ed. nam leto skriunust resloshij ǀ Abulensis im. ed. pravi ǀ Poſhluſhaite kai pravi ta Vuzheni Abulenſis im. ed. Álfonz Tostát Avílski, srlat. Alphonsus Tostatus (umrl 1455) z vzdevkom Abulensis po špan. mesti Avili, razlagalec Svetega pisma
Svetokriški
andlati -am nedov. kupčevati, trgovati, ravnati, postopati, delati: Balaam je bil navajen s'hudizham andlat nedol. ǀ jeſt hozhem golufat, kraſti, krivizhnu andlat nedol. ǀ bushtuu me ſili krivizhnu andlat nedol. ǀ Ti Kupz pametnu andlash 2. ed. ǀ ta Kateri pravizhnu andla 3. ed., more ſtradati ǀ ſe taku s' tvojmy priately andla 3. ed. ǀ dolgu zhaſſa vkupai na tihama govorita, inu andlata 3. dv. ǀ taku my nepametnu andlamo 1. mn. ǀ Pametnu andlate 2. mn., de uprashate kulikajn G. Bug hozhe sa ſvoje Nebesku Krajleſtvu imeti, sakaj obenimu ga sabſtoin ne dà ǀ Nej ſi li ti dolshan vejditi, koku tvoy otrozi andlajo 3. mn., inu shivè ǀ ſa te poſvejtne rezhy, inu ſa nyh zhaſt andlaio 3. mn. ǀ kupzovaj tedaj, andlaj vel. 2. ed., inu barantaj ǀ pravizhnu andleite vel. 2. mn., inu bogaboyezhe shjvejte ǀ Pravizhnu andleite vel. 2. mn. ſizer v'pakli bodo hujshi vaſſ meſsarili, kakor vy sdaj shivino meſſarite ǀ S. Bugam andlaite vel. 2. mn., popri kakor v'ta teshki ſtan ſe podate ǀ Krivizhnu ſi andlal del. ed. m, v'tem Kir shleht blagu, sa dobru ſi predal, predragu ſi ſhazal, mire prave nej ſi dal ǀ Oh dusha! kadar bi sgruntala kai ti sgubish, kadar gnado boshio sgubish, bi taku norsku neandlala +del. ed. ž ǀ zhe pak greshnu bote shiveli, krivizhnu andlali del. mn. m, hujshi bodo vashe dushe, kakor koſhe ſmerdele ← nem. handeln ‛kupčevati, trgovati, delati, ravnati’
Svetokriški
bolha -e ž bolha: kai more shlabishi, inu majnshi biti kakor je ena bauha im. ed., vener Elianus pishe, de v' Indiah is ene deshele bauhè im. mn. vſe ludy ſo bile pregnale (V, 125)
Svetokriški
dobič m dobiček: kai bosh tj greſhna dusha ſazhela, katera tulikajn krat ſi Chriſtuſa predala s'en mainshi dobizh tož. ed., kakor Iudesh Iskariot Chriſtuſa Iesuſa (II, 19) → dobiček
Svetokriški
dohtar -ja m akademski izobraženec, tj. zdravnik, pravnik ali teolog: en Magiſter Philoſophiæ, inu Dohtar im. ed. Svetiga piſſma ǀ Gospud Dohtar im. ed. pomogajtemi, sakaj vam bom lepu plazhal ǀ kakor en Dohtar im. ed., ali Arzat ǀ Dohter im. ed. ima ſvoje piſſma, inu praude naſtrani puſtiti ǀ Dohter im. ed. vſe ſamerkanu najde, prebere, inu gre pred Rihtaria, ſazhneo ſe praudat ǀ tam gori je bil Dohter im. ed. Svetiga Piſſma ratal ǀ od moiga lubiga Pomozhnika S. Bonaventura Seraffinskiga Dohteria rod. ed. ǀ hudizh gre k'enimu dohtariu daj. ed. ǀ ſe je bila salubila veniga Dohtaria tož. ed. ǀ njega imenuje Seraphinskiga Dohtaria tož. ed. ǀ prezei po Dohtarja tož. ed. poshle ǀ Je bil smalal eniga Dohtarja tož. ed., inu sapiſſal … On sa vſe shtudera ǀ mu shenka eno moſhno danariu, ſakaj pres letè Dohtary im. mn. nimaio beſsed ǀ Dohtarij im. mn. nej ſo vupajna imeli njega osdravit ǀ Antoninu Ceſsarju Dohtary im. mn., ali Arzati ſo bily saudali ǀ Pojte ſem Ceſſary, Krajli, Firshti, Groffi, Shlahtniki, Dohtery im. mn., Rihtary ǀ enij na ſvetu ſo vboſy, drugi bogati, enij kmetje, drugi shlahtniki, eny hlapzi, drugi Goſspodarij, enij Antduerharij, drugi Dohterij im. mn. ǀ ona neposhlusha beſſede teh Philoſophou, ni Theologou, ni Dohtariou rod. mn. Svetiga Piſſma ǀ kai s' ena velika nepamet bi bila tiga zhloveka, kadar bi on hotel ſamu volen jeſti eno gobo zhes ſvit tih Dohteriou rod. mn. ǀ vſy jeſiki Prerokou, inu Svetih Dohtoriou rod. mn. taiſto hualio ǀ nej ſte k' Dohtarjom daj. mn. shli ǀ s'Ribizhu Dohtarje tož. mn. je bil ſturil ǀ vſe Dohtarje tož. mn. vkup poklizheio, ty veliku arzny skuſhaio angelski dohtar epitet sv. Tomažu Akvinskemu: s. Thomas Angelski Dohtar im. ed. sklene ǀ Inu urshoh da ta Angelſki Dohtar im. ed., sakaj ſe taku imenuje serafinski dohtar epitet sv. Bonaventuri: vſe kar S. Bonaventura ſeraphinski Dohtar im. ed. je piſſal ← nem. Doktor ← lat. doctor ‛učitelj’
Svetokriški
dolg2 -a prid. dolg: Dan, taiſti je popolnoma dober, kateri je iaſſen, doug im. ed. m, inu nej prevezh frishen ǀ koku dolh im. ed. m, inu shrok ima biti ta zholn ǀ koku dolga im. ed. ž, inu shroka je semla ǀ Kai tebi pomaga tuoia dolga im. ed. ž molitvu ǀ vſaka ura ſtu leit douga im. ed. ž ſe ym sdy ǀ Kateri imajo en dolh tož. ed. m nuſs ǀ Mojſſes je imel takorshno dolgo tož. ed. ž poterpeshlivoſt ǀ najde eno dougo tož. ed. ž shibo ǀ Se shtima, inu sheli enu dolgu tož. ed. s, inu srezhnu shivejnie ǀ venem dolgem mest. ed. m plajshi ǀ po eni dolgi mest. ed. ž bolesni ǀ Videm eniga Astrologa kateri nuzh, inu dan s'tem dolgim or. ed. m shpeglom v'ſvejsde, luno, ſonze, inu Nebu gleda ǀ oblezhen je bil s'enem dougim or. ed. m plaisham ǀ je bila meni ſturila taku dolge tož. mn. m roge ǀ shene imaio dolge tož. mn. m laſsij, inu kratko pamet ǀ v' Indij je ena deshela, v' kateri Ludje ſvoje laſſy dauge tož. mn. m noſſio dolg čas m želja, hrepenenje: meni je dolh zhaſs im. ed. po tebi ǀ de bi njemu pak dolh zhaſs im. ed. po ſvoij lubi nebil Primerniška oblika je navedena pri → daljši.
Svetokriški
dopasti -padem nedov. dopasti, všeč biti: zhe ti G. Bogu dopasti nedol. shelish ǀ preveliku je shelel tem Ajdouskam shenam dopaſti nedol. ǀ ſe je pofliſſal timu Kezerskimu Hudobnimu Krajlu Henricuſu dopoſti nedol., inu uſtrezhi ǀ vender meni ble dopade 3. ed. Pſalmiſt, kateri pravi ǀ Duhouni stan ble Bogu dopade 3. ed. kakor deshelski ǀ Kateru njemu nar ble dopode 3. ed. ǀ Nedopade +3. ed., nedopade +3. ed., G: Bogu molitva teh greshnih dush ǀ ſturish tu kar G: Bogu nepodade +3. ed. ǀ Takushni Prasniki meni ne dopadeio 3. mn. ǀ zhe vam nedopadeio +3. mn. yh morite spet predati ǀ meni danaſhni dan nedopadejo +3. mn. ǀ krajlu leta odgvuor nej dopadil del. ed. m ǀ je bil taku mozhnu G: Bogu dopadel del. ed. m ǀ ludem ta antverh je taku dobru dopadu del. ed. m ǀ kateri Svetnik bi tem drugem Svetnikom ner ble dopodil del. ed. m ǀ pred shpeglam ſe lepotizhish, offertujesh, inu v'mivash de bi ludem dopadla del. ed. ž ǀ velika Lubesan S. Rocha je taku mozhnu G. Bogu dapadla del. ed. ž ǀ timu lubesan te hzeri taku mozhnu je bila dopodila del. ed. ž ǀ lubesan je bila taku Ceſſſaru dopola del. ed. ž ǀ kadar je njemu dopadilu del. ed. s ǀ Sa volo tiga ti imash vèdit, de bi G. Bogu nedopadu +del. ed. s, de bi ſi glih polovizo tuoiga blaga vbogim dal ǀ Kai je niemu nar ble dopadlu del. ed. s ǀ kadar bi njemu do pàdlu del. ed. s ǀ nikar vshe de bi Bogu ampak ludem dopadli del. mn. m ǀ de bi njemu naſha della dopadle del. mn. s Kalk po nem. gefallen ‛dopasti’ iz fallen ‛pasti’.
Svetokriški
Hilarius -a m osebno lastno ime Hilarij: Samerkajo kai tukai pravi S. Hilarius im. ed. ǀ naſs opomina S. Hilarius im. ed. ǀ Bugajte S. Hilariuſa tož. ed. Sv. Hilárij (pribl. 315–367), cerkveni učitelj
Svetokriški
iti grem dvovid. iti: sapovej de bi imeli jet nedol. gledat ǀ jest ſe od vaſs lozhim, inu v'Nebu grem 1. ed. ǀ pod drugiga Firshta gresh 2. ed. prebivat ǀ kam grèsh 2. ed. ò Abraam ǀ potle gre 3. ed. sa pomozh ga proſsit ǀ S: Ierni grè 3. ed. v'Armenio ǀ Nej gré 3. ed. sdaj en bushiz dua vineria enimu bogatimu shenkat ǀ en mernik shita ym poslu negrè +3. ed. ǀ nikuli desh negre +3. ed. ǀ ta nar manshi neperloshnost ga sadarshi de nagrè +3. ed. k'S. Mashi ǀ tergre +3. ed. ſa nje shtimo ven borsht ǀ inu vſem hudu grède 3. ed., dokler ta kuga po desheli ludy morj ǀ leta dua Jogra greſta 3. dv. sa Chriſtuſam ǀ s'pravo andohtio, inu pohleunostio gremo 1. mn. v'Cerku ǀ My negremo +1. mn. molit, ampak sfazat, marmrat, inu druge ſodit, inu opraulat ǀ po kai greſte 2. mn. v Cerku ǀ Vy grèſte 2. mn. v'Cerku vno, inu letu gledat ǀ sa ſledno majhino rejzh greste 2. mn. toshit ǀ vſtanete, greshte 2. mn. v' Zerku, ter v' vashim ſerzi taiſte greshne della premislujete ǀ ty domazhi gredo 3. mn. v'kambro gledat ǀ eden h' meni v'vaſs hodi, kadar mati gredo 3. mn. pozhjvat ǀ prezej gredò 3. mn. gledat, kaj sheli, inu proſsi ǀ beſſede negredò +3. mn. v' uſta, inu v' garlu, ampak noter v' uſheſſa ǀ nikatiri cillu obenkrat k' S. Maſhi nagredò +3. mn. ǀ na tihijm vun je s'njo shal del. ed. m ǀ sdaizi je shal del. ed. m tiakai ſe skriti ǀ je shel del. ed. m ſam gledat ǀ je bil shall del. ed. m v' tajſto kapello molit ǀ hudizh je bil mene omotil, de ſam kjekaj shla del. ed. ž ǀ de bishila +del. ed. ž Iesuſa proſsit ǀ en dan cellu meſtu je s' proceſſio shlu del. ed. s v' to Boshjo vesho ǀ eno nouo streho ſi pustiti s'sydat, de bi blagu poslu neshlu +del. ed. s ǀ tudi ta dua ſta sapuſtila ſvoj zholn, inu Ozheta, ter ſta sa Chriſtuſam shla del. dv. m ǀ prezei ſo shli del. mn. m v' Tempel Boga Mars sahualit ǀ raijshi ſo shlij del. mn. m vun na nijve orat, koppati, ſe trudit ǀ s' pravo andohtio shly del. mn. m obyskati tiga dobrutliviga, inu lubesniviga Ieſuſa ǀ Israelske shene ſo njemu nepruti shle del. mn. ž s'zittrami, s' goſli an iti 1. tikati se, zadevati: Raymundus meneozh, de njega an gre 3. ed. ǀ kar an gre 3. ed. teh poſvejtnih, inu teleſſnih rezhy ǀ kadar je anshlu te dushe, inu Isvelizhajna je bil ſlep … kadar pak je anshlu del. ed. s teleſsa, je bil pameten je dobru videl, inu ſposnal 2. biti mar: kaj nam an grè 3. ed. ta hudobni, neverni folk ǀ kaj mene an gredo 3. mn. drugi ludje jeſt skerbim ſam ſabe, inu sa mojo hisho gori iti potrošiti se: Ceſar Otto je tulikajn ludy redil, de vſak teden taushent preshizhu, stu volu, taushent ſtariu phſenize, inu duajſeti Sodu vina je gori shlu del. ed. s iti za iti za: da bi tebi ſa glauo nashlu +del. ed. s Zapis grède je verjetno križanec med gre in pojde, ki se pojavi 3 vrstice višje; → greti2. Zveza an iti je delno prevzeta, delno kalkirana po nem. angehen ‛tikati se, zadevati’; prim. pri Kastelec-Vorencu antizhe, angrè ‛attinet’, mene angrè ‛me concernit’, kai tebe angrè, kai je tebi mari ‛quid ad te?’; → tikati, → vzeti.
Svetokriški
jamer m stok, tarnanje: Oh kai s' en iamer im. ed., inu klagovaine je bilu lejtoſſ sa volo ſushe (V, 333) ← nem. Jammer ‛stok, tarnanje’
Svetokriški
kaj1 česa zaim. kaj: kaj im. ed. je G: Bug, inu kaj im. ed. je zhlovik? ǀ kaj tož. ed. pravish ti ò bogati Mosh? ǀ po kai tož. ed. greſte v Cerku? ǀ kej tož. ed. tedaj vſe lete zhudna, inu superne Imena, ter perglihe pomeneio? ǀ Zaj tož. ed. k' temu odgovorish ò sena ǀ kajti +tož. ed. greshnik, inu greshniza h' temu prauish? ǀ v'zhim mest. ed. ſtoy ta prava saſtopnoſt ǀ s' zhim or. ed. njega ner lushei premagat samore? ǀ szhim or. ed. vaſſ je reshalil ta brumni Mashnik? kaj za en kakšen: kaj s'en im. ed. m Arzat bode tebe osdravil? kadar bode tebi bolesne poſslal kaj s'ena im. ed. ž arznja, ali shelishzhe bode tebe osdravilu? ǀ kaj ſi s'en im. ed. m karshenik ǀ Ah Kai s'ena im. ed. ž neuſmilena ſodba je bila leta ǀ kaj s'en tož. ed. m velik lon bi jest ſe troshtal v'Nebeſyh doſezhi ǀ kai s'en tož. ed. m lon bote doſegli ǀ v'kaj s'eni mest. ed. ž vishi ſo trij s. Pershone, inu en ſam Bug Zveza kaj za en je kalk po nem. was für ein.
Svetokriški
kaj2 česa zaim. kaj, nekaj: kadar je kaj tož. ed. rekla ǀ nevem de bil kaj tož. ed. dobriga sturil ǀ vſak dan njemu kaj tož. ed. v'kradejo ǀ Samerkajo kai tož. ed. tukai pravi S. Hilarius ǀ s'ſtrahom je v'Cerkvi ſtal, de bi prèd taistim Boshjm oblizhom kej tož. ed. neſpodobniga, inu veliku vezh kej greshniga nemiſlil ǀ yh nei imel s' zhim or. ed. plazhat ǀ Ti ſi shaleſten kadar nimash shzhim or. ed. tvoje dolge plazhat → kjekaj1
Svetokriški
klagovanje s tarnanje, pritoževanje: drugiga ſe nej shlishalu semuzh shalost, iok, inu Klagovajne im. ed. ǀ kai s' en iamer, inu klagovaine im. ed. je bilu lejtoſſ sa volo ſushe ǀ shegnani dan na Kateri nepade toshba Iobaua, nij joKaine Davidavu, nij Klaguajne im. ed. Salamonavu ǀ Nebu inu semlo klizhe poshlushat njegovu klagovajne tož. ed. ǀ nam sturij tudi brati Klagovajnie tož. ed., inu shalost ǀ shlishish klaguvajne tož. ed. tega nadlushniga → klagovati, → klogovanje
Svetokriški
letos prisl. letos: Oh kai s' en iamer, inu klagovaine je bilu lejtoſſ sa volo ſushe ǀ lejtos pak G. Bug nam je dal obilnu shita, inu vina, inu ſadu
Svetokriški
Madalena -e ž osebno lastno ime Magdalena: Ie proſsila Madalena im. ed. saodpushzhajne suojh grehou ǀ ſturite vezhkrat kakor Maria Madalena im. ed. ǀ Kai dershite od Marie Madalene rod. ed. ǀ letakushni ſe morio perglihat Marthi, inu Madaleni daj. ed. ǀ Kadar je pak letù vidil ta Fariseu je bil sazhel marmrati zhes Madaleno tož. ed. ǀ s'S. Mario Madaleno or. ed. pod eno Boshijo Martro pokleknila ǀ Sakaj bi ſe troshtal, de Marthe inu Madalene im. mn. vezhkrat bodo mene goſtile → Magdalena
Svetokriški
Marsilius m osebno lastno ime Marsilij: Poshluſajte kai pravi Marſilius im. ed. Ticinus (I/2, 158) ǀ Marſilius im. ed. je ſapiſſanu puſtil (II, 392) Če je mišljen politični filozof Marsílij Pádovski (1280–1343), je tu poimenovan po reki Ticino v Padski nižini.
Svetokriški
mera -e ž mera: kadar bo mera im. ed. nashih grehou napolnena ǀ G. Bug do ene guishne mere rod. ed., inu vage perpuſti zhloveka greshnu shiveti ǀ Tudi vy Hoshtery bote mogli rajtingo dati, od tajste premajhine mire rod. ed., inu vage s'katerimi ſte ludy goluffali ǀ bote hoteli pres mire rod. ed. jeſti, inu pijti ǀ my ſmo ga dolshni bres vſe glihe, inu mire rod. ed. lubiti ǀ Vezhi dejl Hosterju ſe fardama sakaj faush mero tož. ed. imaio ǀ vinu s'vodo meiſhaio, ali pak manshi mirro tož. ed. dadè ǀ jest ſim ſe vſijh vishah profliſsal en krajzer vudobit, sdaj per meri mest. ed., sdaj per intereſsu ǀ per meri mest. ed. ſim vſelei kai vudobil ǀ Resbite tajſte krijve mere tož. mn.
Svetokriški
molitev -tve ž molitev: Kai tebi pomaga tuoia dolga molitvu im. ed., zhe v' ſerci ſaurashtvu imash ǀ sveta molitu im. ed. od G: Boga sproſsi karkuli potrebuje ǀ Bug nebode tuojo molitvu tož. ed. vushlishal ǀ s'kuſi molitu tož. ed. je bel njega veliko sastopnost doſegal ǀ nijh vupajne v'molitvu tož. ed. postavio ǀ Iest ſim hotel de bi Prasnik prasnuvali s' molitvio or. ed. ǀ s'tuojo proshno, inu molitujo or. ed. ǀ kaj mi govorite od molitvi rod. mn., jest obene nesnam ǀ nesnanio ozha Naſs, nesnaio Zheshena ſi Maria, nesnaio S. Verè, nesnaio S. Sapuvidi molit, sakaj vy starishi te S. molitvi rod. mn. yh nevuzhite Oblike, ki kažejo na molitev, so približno dvakrat redkejše od onih, ki kažejo na → molitva. Razlikovanje je možno le v im., tož. in or. ed. ter v rod. mn.
Svetokriški
mrmrati -am nedov. godrnjati, pritoževati se: levu sazhne pruti nijm erioviti, vuok tulit, Kazha shvishgat, pſs lajat, medvid marmrat nedol., inu sobe Kasat ǀ sazhnesh zhes njega marmrat nedol., ga opraulat ǀ Fariseu je bil sazhel marmrati nedol. zhes Madaleno ǀ kodarkuli hodish marmrash 2. ed., opraulash, shentuiesh, preklinash ǀ kadar njemu kai permanka, marmra 3. ed. zhes Boga, kolne uro, inu dan v' katiri je bil rojen ǀ shlishim, de marmrate 2. mn., opraulate, inu klafate, inu te preproſte pohushate ǀ sakaj mermrate 2. mn. de vash blishni uam n'hozhe na puſodo da ti ǀ ludje marmraio 3. mn., inu ſe toshio de nemorio predati ǀ sakaj ſe toshish de drugi zhes tebe marmrajo 3. mn., inu opraulajo ǀ nikar ne marmrajte vel. 2. mn., inu ſe netoshite zhes Boga ǀ nemarmrajte +vel. 2. mn. zhes Svetnike, inu Boga ǀ Simon Pharisæus je zhes Madaleno marmral del. ed. m ǀ ſi … zhes njegovo S. Volo mermral del. ed. m ǀ Iest grem, de bom moj priatelzi toshila zhes Mosha, inu marmrala del. ed. ž zhes ſoſedo ǀ Pregreshj Aron, inu njegova Seſtra Maria, sakaj ſta marmrala del. dv. m zheſs ſvojga brata Mojſeſſa ǀ ſo marmrali del. mn. m zhes Boga, inu Mojſeſſa ǀ lete vſta katere ſo klafale, marmrale del. mn. ž, inu shentovale s'ſtrupam bodo napolnene
Svetokriški
naj1 člen. naj: Ima dvej nogi … s' eno nej grè v' Zerku, s' to drugo v' loterske hishe ǀ Nei on gleda kai della ǀ Nejli drugi ſe zhudio nad tem ſtudenizu ǀ zhe she nej sa brata sapiſſan, nejſe puſti v' leto Bratoushno sapiſſat ǀ Naj li drugi hualio dobruto kinenskyh krajlov ǀ Naj rekò drugi kar hozhejo ǀ ne ſe poſtio taiſti, katiri nimaio kaj jeiſti
Število zadetkov: 52