Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Jezikovna
Kaj je jedro in kaj prilastek v zvezi »glavnina padavin«?

V spodnjem stavku me zanima, kaj v osebku predstavlja jedro in kaj prilastek:

  • Glavnina padavin je za nami.

Jezikovna
Istovrstni vezniki in vezniški izrazi na maturi – kaj je napaka in kaj možnost?

Zanima me, ali naj kot profesor slovenščine na gimnaziji naslednje primere štejem za neustrezne ali za ustrezne:

  • Vedel je, kako jo bo resnica prizadela. NAMESTO: da
  • Zanima me, če je to prav. NAMESTO: ali
  • Živimo v družbi, kjer se pravila oblikujejo na podlagi … / V primerih, kjer ... NAMESTO: v kateri, v katerih

Vse to je na podlagi pravopisa v šolah strogo prepovedano, na maturi sledi zato odbitek točk.

Jezikovna
Kaj je »bombna« in kaj »bombniška« enota?

Zanima me, kateri zapis je pravilen (bombna enota ali bombniška enota), saj nisem nikjer zasledil podobnih primerov.

Jezikovna
Kaj pomeni »mrva« in kaj »seno«?

Zanima me pomenska razlika med mrvo in senom. V SSKJ pri mrvi piše, da je "posušena trava ali seno", na drugem mestu pa "(posušena) trava prve košnje". Seno je pojasnjeno samo kot "(posušena) trava prve košnje". Po tej razlagi bi morala biti mrva nadpomenka, seno pa podpomenka. Ali pa celo sinonima. A ko sem vprašala kolege in kolegice z različnih koncev Slovenije, se je pokazalo, da Gorenjci in Dolenjci uporabljajo mrvo, Štajerci in Korošci pa seno. Drži? Na veterinarski fakulteti pravijo, da je mrva vsaka posušena trava, seno pa le trava prve košnje. Ker lektoriram besedilo kataloga krme za konje, bi rada natančno vedela. Če bi po nasvetu profesorja s fakultete uporabili samo mrvo, tega izraza morda ne bi razumeli na Štajerskem ali Koroškem. Kako naj se odločimo? Izraz mrva poznata tudi črnovrški in bovški narečni slovar.

Jezikovna
Kaj pomeni »pravnoinformacijski« in kaj »pravno-informacijski« sistem?

Zanima me, ali se izraz pravno-informacijski sistem res pravilno zapiše z vezajem.

Mar ni podstava pravna informacija in gre torej za isto tvorbo kot pri poslovnoinformacijskem sistemu, pri katerem gre v resnici verjetno za poslovni informacijski sistem?

Če je pravilen zapis z vezajem, bi morala biti v skladenjski podstavi te zloženke samostalnika pravo in informacija. Se pravi, da gre za pravni in informacijski sistem. Toda pravni sistem ima povsem drug pomen.

Bi moral biti tudi PisRS pravni informacijski sistem (analogno s poslovnim informacijskim sistemom) z naslednjim pomenom: informacijski sistem, ki vsebuje informacije o pravu (zakonodaji)?

Jezikovna
Kaj so »plesno-gibalne« in kaj »plesnogibalne« urice

Zanima me kako pišemo besedno zvezo plesnogibalne urice. Skupaj, z vezajem ali narazen (plesnogibalne, plesno- gibalne ali plesno gibalne)?

Jezikovna
Kaj je tu »napačnega« ali »napačno«?

Ali se pravilno zapiše kaj je tu zanimivega (nenavadnega, lepega) ali kaj je tu zanimivo (nenavadno, lepo)? Meni bolje zveni kaj je tu nenavadnega, a se mi zdi, da to ni prav. Po neki logiki samostalnika bi bilo vprašanje verjetno kaj je tu lepo in odgovor tu ni nič lepega. Kaj pa če bi tam sicer bilo nekaj lepega? Bi bil potem odgovor tu je dosti lepega?

Jezikovna
Vejica in večbesedni vezniki: »toda kaj«

Vejica in večbesedni vezniki: »toda kaj«

V enem zgledu ste že obravnavali priredni veznik »namreč«, ki »zastopa opuščeni nadredni stavek«. Primer: Povedali so, da se strinjajo, namreč (strinjajo se o tem), da tudi oni mislijo ...

Kaj pa pri veznikih: toda, vendar, ampak? Ali ti v spodaj navedenih primerih »opuščajo nadredni stavek«? Ali je dovolj, da je »toda« z vejico ločen od drugih veznikov samo zato, ker želimo izraziti nasprotje in ga poudariti. Pri prislovnih zaimkih namreč to lahko naredimo. Nasploh se mi zdi »toda« na začetku stavka poudarjalen. Primeri: a) Peter je Jezusu sicer sledil. Toda, ko so ga spraševali, je začel rotiti in prisegati, da ga ne pozna.

Menim, da ta »toda« poudari nasprotje glede na prejšnji stavek, se pravi: Toda, (čeprav mu je sledil), ko so ga spraševali, je začel rotiti in prisegati, da ga ne pozna.

b) Zato ga ni bilo potrebno upravičiti. Vendar, bolj ko o tej zadevi razmišljam, bolj se mi zdi, da bi ga morali.

Menim, da ta »vendar« poudari nasprotje glede na prejšnji stavek, se pravi: Vendar, (čeprav ga niso upravičili), bolj ko o tej zadevi razmišljam, bolj se mi zdi, da bi ga morali.

c) Ampak, kaj se je zgodilo zatem? Ta stavek sledi nekemu opisovanju dogodka. Menim, da lahko dam vejico za »ampak«, ker poudarim nasprotje, kaj se bo zgodilo zatem. Menim, da lahko napišem tudi brez vejice: Ampak kaj se je zgodilo zatem?

d) Prevarala si očeta, deklica, toda, kaj si res mislila, da boš tudi mene. Sem prav postavila vejico?

Jezikovna
Razlikovanje med »kajne« in »kaj ne«?

Vprašalnica kajne se piše skupaj, kajne? Velikokrat zasledim, da pišejo narazen in sicer kaj ne.

Prosim za strokovno obrazložitev; kaj o tem pravi SSKJ?

Jezikovna
Dilema pri vejicah ob zvezi »kaj šele«

V spodnjih dveh povedih se mi pojavi dilema glede postavitve vejic. Bega me, ker ne vem, ali bi celoten (spodaj poševno označen) del povedi smatral kot skupni večbesedni veznik ali bi ga ločim z vejicami, kot sem spodaj tudi storil. Kaj vi menite? Kako je pravilno?

Za zdravnike ne želi niti slišati, kaj šele, da bi šel tja na pregled.

Letos bodo češnje slabo obrodile, še zlasti, če se napoved o morebitni petkovi pozebi uresniči.

Jezikovna
»Zakaj se gre« ali »za kaj gre«?

Zanima me razlaga zakaj je zveza za kaj se gre napačna? Prosim za razlago pravila, ki veleva uporabo za kaj gre.

Jezikovna
Kaj, ka, kva – kuga?

Razlaga v etimološkem slovarju za besedo kaj je na del mojega vprašanja glede vseh teh različnih oblik iste vprašalnice že odgovorila, še vedno pa se mi poraja vprašanje, od kod pogovorni vprašalnici kva in kuga. Je res kaj na tem, da so kva k nam prinesli Francozi (quoi?), ali se je tisti v vrinil v besedo kot del naravnega razvoja jezika? In kuga, ki skorajda nima nobene podobnosti z ostalimi oblikami?

Jezikovna
Kako je prav: nima več »kaj« ali nima več »česa« početi?

Zanima me, katera raba je primernejša: nima več kaj početi ali nima več česa početi.

Jezikovna
Zaimek »kar« ali »kaj«?

Zanima me, kateri zaimek je pravilno uporabiti v spodnji povedi. Ali pa sta morda pravilna oba? Najlepša hvala za pomoč.

Videli ste, kaj mi je naredila soseda. Videli ste, kar mi je naredila soseda. Videli ste to, kar mi je naredila soseda.

Jezikovna
Jezikovne izbire: »kar« ali »kaj«?

Zanima me, kaj je pravilno: Izberite si eno izmed opcij in mi prosim sporočite, kar ste si izbrali.Izberite si eno izmed opcij in mi prosim sporočite, kaj ste si izbrali.

Jezikovna
Kaj je bolje: »soditi« ali »spadati«?

Zanima me, ali določena stvar ali ideja nekam spada (to se mi zdi po občutku primernejše) ali sodi (težava z dvojnikom soditi tekmo)? Hvala in lep pozdrav.

Jezikovna
Kaj piše o števnikih v slovenskem pravopisu in kaj v slovenski slovnici?

Kaj piše o števnikih v slovenskem pravopisu in kaj v slovenski slovnici?

Jezikovna
Kaj počnemo s škarjami – »strižemo« ali »režemo«?

Kako je prav: strižemo ali režemo s škarjami?

Nekateri strokovni delavci so mnenja, da je pravilno, ko rečemo, da nekdo striže s škarjami in ne reže (njihova razlaga je ta, da režemo z nožem in strižemo s škarji). Meni se zdi, da strižemo takrat, ko nekaj želimo npr. krajšati (papir, blago, lasje ali trava).

Jezikovna
Kaj pomeni beseda »notrinja«?

V »Besedišču slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki« sem našel besedo »notrínja« - kje bi o njej, njeni rabi, pomenu in zgodovini morda lahko izvedel kaj več?

Jezikovna
Koga ali kaj »umestimo« kam ali kje?

Prosila bi za pomoč pri lektoriranju, saj nisem gotova ali je naslednji stavek pravilen. Posnetki so lahko umeščeni vmes ali na začetku pogovora ob vsebini.

Lepše se mi sliši na začetek pogovora, ne znam si pa razložiti, zakaj bi bilo to bolj pravilno.

Število zadetkov: 738