Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Vezljivostni G

Zadetki iskanja

Celotno geslo Vezljivostni G
vodíti vódim nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj peljati koga/kaj na/v/skozi kaj / po/na čem / kod / kam
Strežniki vodijo bolnike na preglede.
2.
kdo/kaj usmerjati koga/kaj
Vodi slepega človeka.
2.1.
kdo/kaj usmerjati koga/kaj
Sprevod je vodil zastavonoša.
3.
kdo/kaj usmerjati koga od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Pogosto vodi domov svoje prijatelje.
4.
kdo/kaj usmerjeno premikati kaj od—do/iz koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Vodil je čoln mimo čeri.
5.
kdo/kaj upravljati koga/kaj
Prvak /dobro/ vodi stranko.
6.
kdo/kaj upravljati koga
/Moralno-etično/ vodi mladino.
7.
kdo/kaj ciljno upravljati koga za koga/kaj
Vodi ga skrb za otroka.
8.
knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do/iz/mimo koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Cesta vodi mimo šole.
9.
čustvenostno, preneseno kdo/kaj ciljno upravljati koga/kaj od—do/iz koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Pisec vodi bralca skozi zgodovino teh krajev.
10.
preneseno kaj delati, povzročati od—do/iz koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Delo vodi do uspeha.
11.
kdo opravljati kaj
/Redno/ vodijo evidenco o prebivalstvu.
12.
publicistično kdo/kaj biti na prvem mestu
Vodi mlajši kolesar.
13.
publicistično, v oslabljenem pomenu kdo/kaj določati kaj 'dejavnost'
Sedaj vodijo pogajanja (z drugimi državami).
14.
iz letalstva kdo/kaj usmerjati koga/kaj
Kontrola letenja vodi letalo.
15.
iz alpinistike kdo/kaj usmerjati koga/kaj
Najizkušenejši vodi navezo.
16.
iz gledališča kdo/kaj upravljati koga/kaj
Vodijo lutke.
17.
iz koreografije kdo/kaj usmerjati koga pri čem
Pri plesu vodi moški.
18.
iz radiotehnike kdo/kaj upravljati kaj
Vodijo oddaje.
19.
iz športa kdo/kaj usmerjati kaj
Vodi žogo.
20.
iz vojaštva kdo/kaj usmerjati kaj
Naprave vodijo izstrelek.
Celotno geslo Vezljivostni G
íti grém in grèm nedovršni in dovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj premikati se s korakanjem
Šel je (po prehodu za pešce).
1.1.
kdo/kaj premikati se kod / kam v določeno smer sploh
Ko gre vlak (skozi tunel), je treba zapreti okna.
2.
kdo/kaj premikati se na/v kaj / kam
Vsak dan gre na pokopališče.
2.1.
kdo/kaj premikati se k/h komu/čemu / na/v/po kaj
Šel je k sorodnikom na obisk.
2.2.
kdo/kaj izraža usmerjenost k čemu / na/v/po kaj
Šel je k izpitu.
3.
kdo/kaj premikati se iz/z/od koga/česa / od kod
Čas je, da gredo od tod.
4.
knjižno pogovorno kdo/kaj pojavljati se iz/do česa / od kod , premikati se iz/do česa / od kod/ v kaj / kam
Iz dimnika gre dim.
4.1.
kdo/kaj premi kaj oč se pojavljati
Že tri dni gre dež.
4.2.
kdo/kaj širiti se od—do česa / v/na kaj / po kom/čem / kam / kod
Novica je šla od vasi do vasi.
5.
knjižno pogovorno kdo/kaj potegniti, seči, vrtati čez/skozi/v/na koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
Šel je /z roko/ čez čelo.
6.
knjižno pogovorno kaj teči, delovati
Stope so še vedno šle.
7.
knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Železnica gre mimo kraja.
8.
kaj obstajati, dogajati se
Gibanje gre /v krogu/.
9.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj
9.1.
biti usmerjen v/na kaj / kam
Šli so v boljšo prihodnost.
9.2.
biti v stanju usmerjenosti pred/na/v kaj / kam
Ura gre naprej/nazaj.
9.3.
pridružiti se k/h komu/čemu , vstopiti v/med koga/kaj
Šel je k partizanom/tabornikom.
10.
knjižno pogovorno kaj biti dostopno, razumljivo komu
Matematika mu ne gre.
10.1.
kaj biti všeč, tekniti komu
Meso mu gre, polenta mu ne gre.
11.
knjižno pogovorno kaj biti določeno, pripadati komu
Delež gre podjetju.
12.
kdo/kaj biti glede na obseg, količino postavljeno v kaj
V sobo gresta le miza in kavč.
12.1.
kdo/kaj biti glede na velikost, obliko postavljeno v/na kaj
Ta ključ gre v ključavnico, te rokavice ne gredo na njegove roke.
12.2.
kdo/kaj biti glede na estetske lastnosti postavljeno k čemu
K tej obleki gredo /kot edini ustrezni/ visoki čevlji.
12.3.
kdo/kaj biti glede na kvaliteto postavljeno v kaj
To gre v tretji kakovostni razred.
13.
brezosebnobiti nedopustno kaj
Ne gre dvomiti o tem.
14.
knjižno pogovorno kdo/kaj nepričakovano narediti kaj
Ti mu greš takole nagajati.
15.
knjižno pogovorno kaj miniti, minevati
Čas (mu) gre počasi.
16.
knjižno pogovorno kaj porabiti, potrošiti
To blago je že zdavnaj šlo.
16.1.
kaj uničiti se, pokvariti se
Guma je šla.
Celotno geslo Vezljivostni G
rêči rêčem dovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj glasovno izoblikovati, izraziti z govorilnimi organi kaj / o čem
Te besede (nam) ni rekel.
1.1.
kdo/kaj glasovno z govorilnimi organi posredovati komu/čemu kaj / o čem 'določeno vsebino'
Mora se jim reči, da so škodo že povrnili.
2.
kdo/kaj izjaviti, zatrditi kaj
Reče vse.
3.
kdo/kaj predlagati, svetovati komu kaj
Rekel mu je trenutno rešitev.
4.
kdo/kaj ukazati, veleti komu/čemu kaj
Rekel mu je umakniti se.
5.
kdo/kaj izraziti komu/čemu kaj 'ime, naziv, izraz'
5.1.
kdo/kaj izraziti komu/čemu kaj 'ime'
Reci mi Tone.
5.2.
kdo/kaj izraziti komu/čemu kaj 'naziv, poimenovanje'
Vsakemu odraslemu reče stric.
5.3.
kdo/kaj izraziti komu/čemu kaj 'izraz'
Ciklamam rečejo ponekod korčki.
6.
kdo/kaj misliti, meniti kaj
Človek bi rekel, da ne zna šteti do pet.
7.
v zvezi s hoteti kdo/kaj uvajati kaj 'stanje/lastnost'
Hoče reči, da to ni res.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti kje / kdaj
Hočem reči jutri doma.
9.
navadno čustvenostno kdo/kaj podkrepiti kaj 'trditev'
Rečem, da me še ni razočaral.
10.
nav. v zvezi ti rečem, vam rečem kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'prepričanost, opozorilo, poudarjeno'
10.1.
kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'prepričanost'
Vam rečem, da bo vse dobil nazaj.
10.2.
kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'opozorilo'
Ne jezi me, ti rečem.
10.3.
kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'poudarjeno'
To je bilo življenje, ti rečem.
11.
v zvezi z bi kdo/kaj izražati kaj 'omejitev'
Rekel bi, da to ni res.
12.
v zvezi s kaj kdo/kaj izražati kaj na koga/kaj / k/h komu/čemu
Kaj bi rekli na vse to.
13.
čustvenostno, velelno za 1. osebo množine in dvojine kdo/kaj izraža kaj kot predlog
Recimo, da sprejmemo ponudbo.
14.
čustvenostno kdo/kaj povzročiti kaj 'glas, zvok'
Krava reče mu.
Celotno geslo Vezljivostni G
vléči vléčem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj usmerjeno premikati koga/kaj
Konj /dobro/ vleče (navzgor).
2.
kdo/kaj usmerjeno premikati koga/kaj po podlagi
Za seboj je vlekla dolgo ogrinjalo.
3.
kdo/kaj usmerjeno premikati koga/kaj / s kom/čim po kom/čem / kod
Vlekel je čopič po platnu.
4.
kdo/kaj usmerjeno premikati koga/kaj iz/z/s koga/česa / od kod
Vlekel je zamašek iz steklenice.
5.
kdo/kaj premeščati koga/kaj k/h komu/čemu / na/v kaj / kam
Iz nagajivosti (mu) je vlekel kapo na oči.
6.
kdo/kaj delati koga/kaj večje/širše
Vleče tkanino.
7.
kdo/kaj s težavo premeščati koga/kaj
Vso garderobo je vlekla (na počitnice).
8.
kdo/kaj z dihanjem zajemati kaj vase
Vleče dim vase.
9.
čustvenostno kdo/kaj zajemati
Mladič zadovoljno vleče (dudo/mleko).
10.
navadno v 3. osebi nekaj premikati se
Veter /prav nadležno, skoraj kot burja/ vleče.
11.
kaj odvajati dim
Peč /dobro/ vleče.
12.
navadno čustvenostno kaj trajati
Godbeniki so /preveč/ vlekli.
13.
kdo/kaj zavajati koga/kaj
/Pošteno/ ga je vlekel.
14.
kdo/kaj zanimati koga/kaj
/Precej/ ga vlečejo stari gradovi.
15.
knjižno pogovorno kdo/kaj dobivati kaj
Vleče lepo plačo.
16.
iz narodopisja kdo/kaj usmerjeno premikati kaj po podlagi
Dekle je moralo vleči ploh.
Celotno geslo Vezljivostni G
metáti méčem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pošiljati koga/kaj iz/od koga/česa / proti/h/h komu/čemu / za/v/na/med/pod/nad/čez/ob kaj / po kom/čem / od kod / kam /kod
/Z jezo/ je metal kozarce ob tla.
2.
kdo/kaj sunkovito premikati koga/kaj iz/od—do/z/s koga/česa / proti/h/h komu/čemu / za/v/na/med/pod/nad/ob kaj / po kom/čem / od kod / kam /kod
Orodje je metal iz kota v kot.
3.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj na hitro oblikovati kaj za/v/na/med/pod/nad/ob kaj / po kom/čem
Svoje ideje je /sproti in z vnemo/ metal v beležnico.
4.
v zvezi z oči, pogledi, čustvenostno kdo/kaj sunkovito premikati kaj ‘oči, poglede’ iz/izpod/od—do/z/s koga/česa / proti/h/h komu/čemu / za/v/na/med/pod/nad/ob kaj / po kom/čem / za kom/čim / od kod / kam /kod
/Nadvse/ rad meče oči po ženskah.
5.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati kaj ‘vsebino’
Celo noč so (po mizah) metali karte in kocke.
6.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj usmerjati kaj ‘vsebino’ za/v/na/med/pod/nad/ob kaj / po kom/čem / za kom/čim / od kod / kam /kod
Ljudje oz. njihove postave so metale senco po sedečih okrog mize.
7.
iz športa kdo/kaj usmerjati na kaj
Stranski igralec je metal avt.
Celotno geslo Vezljivostni G
vzéti vzámem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj začeti imeti kaj od/iz koga/česa
Vzel je košaro in odšel po sadje.
2.
kdo/kaj dobiti koga/kaj
Na pot so vzeli najnujnejše stvari.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj prestaviti koga/kaj
/Nerad/ je vzel denar od staršev.
4.
kdo/kaj povzročiti komu/čemu , da preneha imeti koga/kaj
Učiteljica mu je vzela test.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uničiti, odstraniti koga/kaj
Gnilo sadnje so vzeli proč.
6.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati, namestiti koga/kaj v/na/pod kaj / kam
Vzeli so si jed na krožnik.
7.
kdo/kaj sprejeti, vključiti koga/kaj k/h komu/čemu / v/na/med koga/kaj / kam
V firmo so vzeli več novih delavcev.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj vključiti koga/kaj v/na/med kaj 'stanje, lastnost'
Bolnika so vzeli v oskrbo.
9.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premestiti koga/kaj iz/z koga / s česa / od kod
Iz denarnice je vzela bankovce.
9.1.
kdo/kaj oskrbeti koga/kaj iz česa / od kod
Material so vzeli iz tovarniškega skladišča.
10.
knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj za predmet dela
(Pri obdelavi) so vzeli širši pas zemljišča.
11.
kdo/kaj uporabiti kaj
Vzela je sirup proti kašlju.
12.
kdo/kaj obravnavati koga/kaj
Vse vzame /s mešne strani/.
13.
kdo/kaj sprejeti kaj 'trditev kot izhodišče'
Če vzamemo, da je hitrost vozila sto kilometrov na uro, zavorna razdalja večja.
14.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj izraziti kaj 'stanje, dejanje'
Vzel je zalet in skočil.
15.
v zvezi nase kdo/kaj sprejeti kaj 'stanje, dejanje' na koga
Vzeli so krivdo in odgovornost nase.
16.
v zvezi vzeti v roke kdo/kaj sprejeti kaj 'stanje, dejanje' v kaj
Nerada je vzela metlo v roke.
17.
iz ekonomije kdo/kaj premestiti kaj iz česa / od kod
Vzeti bankovec iz obtoka.
18.
iz igralništva kdo/kaj povzročiti s čim
Vzel (mu) je z mondom.
19.
iz prava kdo/kaj povzročiti komu/čemu kaj
Vzeli so mu prstne odtise.
20.
iz medicine kdo/kaj povzročiti komu/čemu kaj
Vzeli so ji bris.
21.
iz šaha kdo/kaj izločiti kaj iz česa / od kod
Vzel je figuro iz igre.
Celotno geslo Vezljivostni G
ujéti ujámem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj dobiti koga/kaj
Policisti/Policija so/je ujel-i/-a osumljenca.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj tesno obdati koga/kaj
/Komaj/ je ujel klobuk.
3.
kdo/kaj onemogočiti koga/kaj
Lovci so ujeli pet fazanov in divjega lovca.
4.
kdo/kaj nepričakovano dobiti koga/kaj
Ujeli so tatu (pri dejanju).
5.
kdo/kaj nepričakovano dobiti koga/kaj
Ujel jo je /na prazne obljube/.
6.
kdo/kaj uspešno doseči koga/kaj
/S kolesom je kmalu ujel soseda.
7.
čustvenostno kdo/kaj uspešno dobiti koga/kaj
Ujel jo je /na samem/.
8.
čustvenostno kdo/kaj prizadevati si za koga/kaj
Ujel jo je /na samem/.
9.
kdo/kaj uspešno dobiti koga/kaj v/na kaj / kam
V daljnogled je ujel letalo.
10.
čustvenostno kdo/kaj uspešno dobiti koga/kaj
(V zrcalu) je ujela njegov premik in posmehljiv pogled.
11.
čustvenostno kdo/kaj uspešno najti kaj
/S težavo/težko/ je ujel korak.
12.
čustvenostno kdo/kaj uspešno pridobiti kaj
/Z izsiljevanjem/ je poskušala ujeti kak dan za lastne potrebe.
13.
čustvenostno kdo/kaj nenadno doseči koga
Noč jih je ujela.
14.
iz igralništva, čustvenostno kdo/kaj uspešno pridobiti kaj
Ujel je kralja, drugič pagata.
15.
iz navtike kdo/kaj uspešno dobiti kaj v/na kaj / kam
Ujeli so dober veter v jadra.
Celotno geslo Vezljivostni G
dáti dám dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmeriti koga/kaj k/h komu/čemu drugemu
Dal jim je svojo knjigo.
2.
kdo/kaj napraviti določiti koga/kaj
Dal je svoj delež (za posodobitve).
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti/ustvariti komu/čemu kako lastnost
Besedi je dal nov pomen.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj namensko premakniti koga/kaj v/na kaj / kam
Predlog so dali na glasovanje.
5.
knjižno pogovorno kdo/kaj plačati za/na kaj
Koliko je dal za avto?
6.
kdo/kaj ustvariti kaj kot rezultat
Nekatere rude dajo velik odstotek železa.
6.1.
kdo/kaj povzročiti kaj
Obiski bodo dali boljši zaslužek.
6.2.
kdo/kaj oblikovati kaj
Podatki dajo visoko številko.
7.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določiti, izraziti lastnost, dejavnost
Dal (mu) je brco/klofuto.
8.
v posplošenem pomenu kdo/kaj postaviti/pritrditi/vložiti/poklicati koga/kaj na/v kaj / kam
Knjigo je dala na mizo.
9.
navadno z nikalnico kdo/kaj ne dovoliti komu/čemu koga/česa
Razmere mu ne dajo delovati.
10.
kdo/kaj ukazati/naročiti kaj
Dal je poklicati k sebi služabnike.
10.1.
kdo/kaj želeti/prositi kaj
Dajta kupiti liter vina.
Celotno geslo Vezljivostni G
postáviti -im dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj blizu/sredi česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam
Svetilko je postavila na mizo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj v določeno držo sredi/okoli/okrog česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/pred/skozi koga/kaj / kam
Učence je postavila v vrsto.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj
Postavil (jim) je šolo in bolnico.
4.
kdo/kaj določiti, izbrati koga/kaj za/na/nad/ob koga/kaj
Postavili so ga za razsodnika.
5.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj izraziti pred/ob kaj
Učitelj (mu) je postavil tri vprašanja.
6.
kdo/kaj narediti kaj
Postavili so novo dramsko delo.
7.
kdo/kaj določiti kaj
Postavili so visoke norme.
8.
kdo/kaj dati kaj pred/na koga/kaj
Jed je postavila na mizo.
9.
iz prava kdo/kaj dati koga/kaj izven koga/česa
Postavili so ga izven zakona.
10.
iz jezikoslovja kdo/kaj dati kaj v kaj
Pridevnik je postrebno postaviti v ženski spol.
11.
iz športa kdo/kaj doseči kaj
Postavila je svetovni rekord.
Celotno geslo Vezljivostni G
príti prídem dovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj premakniti se s korakanjem do/mimo koga/česa / proti komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kod
Ko je prišel do mostu, je počil strel.
2.
kdo/kaj z določenim namenom premakniti se iz/od koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/po/pod/nad kaj / od kod / kam
Iz hiše je prišla gospodinja.
3.
kdo/kaj pri-/prestopiti k/h komu/čemu v kaj / ed koga/kaj
Več novih pevcev je prišlo k zboru.
4.
kaj pojaviti se do koga/česa / na/v kaj / kam
Do nje so prišle neresnične govorice.
4.1.
kdo/kaj pojaviti se do koga/česa / na/v kaj / kam
Pri deklamiranju je prišla do zadnje kitice.
5.
navadno v 3. osebi kaj izražati začetek nastopitve
(Na obraz) ji je prišel čuden izraz.
5.1.
izražati začetek nastopitve od—do/iz koga/česa / v/na koga/kaj / po/pri/v/na/ob kom/čem / pod/nad/pred/med/za kom/čim / kam / kod / kdaj / do kdaj
Prišlo je do odpoklica čet.
5.2.
izražati začetek okoliščin
Včasih /ravno tako/ pride.
6.
kaj umestiti se k/h komu/čemu čez/skozi/v/na/za koga/kaj / po/pri/v/na/ob kom/čem / pod/nad/pred/med/za kom/čim / kam / kod / kdaj
Stol pride k mizi.
7.
knjižno pogovorno kdo/kaj stati/veljati koliko / koliko česa
Obrtniki (ga) pridejo tri mesečne plače.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj je stanjskem, lastnostnem razmerju do/iz koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/za koga/kaj / kam
Zahteva ni prišla do izraza.
8.1.
nekaj izražati komu/čemu stanje
Prišlo mi je slabo.
9.
iz religije kdo/kaj pri-/prestopiti v kaj / kam
Prišla je v nebesa.
10.
iz športa kdo/kaj pri-/prestopiti v kaj / kam
Moštvo je prišlo v finale.
Celotno geslo Vezljivostni G
dobíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj začeti imeti kaj / koliko česa
Povsod kaj dobi.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj začeti imeti kaj 'stanje/lastnost/pojav'
Dobil je bolezen.
3.
kdo/kaj sprejeti kaj / koliko za kaj
Koliko si dobil za avto, delo.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti uspešen v prizadevanju doseči koga/kaj kakšnega/kakšno /za koga/kaj / v/na/po čem / kje / kdaj
Dobil je delo v tovarni.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno najti, ujeti koga/kaj
Vlomilca so kmalu dobili.
6.
v posplošenem pomenu kdo/kaj napraviti koga/kaj iz/od česa / v/na kaj / v/na/po/ob čem / od kod / kam / kje
Dobili so ga iz ječe.
6.1.
kdo/kaj napraviti koga/kaj kot rezultat iz/od česa / v/na/po/ob/pri čem /od/iz kod / kje
Po delitvi dobijo pet.
7.
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti koga/kaj na razpolago v/pri/ob/po/na kom/čem kje / kdaj
Vstopnice so dobili pri blagajni.
8.
v pomožniški vlogi kdo/kaj označevati koga/kaj
Dobil je odgovor/plačilo.
Celotno geslo Vezljivostni G
napráviti -im dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj izdelati, proizvesti, ustvariti, pripraviti kaj
Napravili so cesto.
1.1.
kdo/kaj določi koga/kaj / komu/čemu kaj / kakšnega/kakšno 'lastnost'
Ta frizura jo napravi mlajšo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj 'opravilo, delo'
To bom že sama /dovolj dobro/ napravila.
2.1.
kdo/kaj narediti kaj
To je že /večkrat/ napravil.
2.2.
kdo/kaj uresničiti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Napravil je gib, korak.
3.
kdo/kaj končati, dokončati kaj
Ne ve, kdaj bo lahko napravil sliko.
4.
kdo/kaj povzročiti kaj 'kako dejanje'
Kaj (mu) je napravil.
5.
kdo/kaj pokazati odnos s kom/čim
/Grdo/ si napravil s knjigo.
6.
v posplošenem pomenu kdo/kaj opraviti koga/kaj
/Lepo/ je napravila otroka.
7.
iz lovstva kdo izstreliti kaj 'dva zaporedna strela'
Napravil je dvojec.
8.
iz religije, v oslabljenem pomenu kdo/kaj pokrižati
Napravil je križ nad prisotnimi.
Celotno geslo Vezljivostni G
prijéti prímem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo s prsti obdati za koga/kaj
Skodelico je vedno prijela /za ročaj/.
2.
kdo vzeti koga/kaj
/Kot odrasel/ je prijel kozarec in nazdravil.
3.
kdo tesno obdati koga/kaj
Žival ga je prijela (za roko) /do krvi/.
4.
kdo/kaj s pritiskanjem onemogočiti koga/kaj
Jermen je nekaj prijelo, zato teče neenakomerno.
5.
kaj namestiti se
Sidro je /dobro/ prijelo (na morsko dno / na morskem dnu).
6.
kdo/kaj dobiti koga
Policisti/Policija so/je prijel-i/-a osumljenca.
7.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo začeti delati
Doma ni vedela, (kje) bi prijela.
8.
v oslabljenem pomenu kaj načeti koga/kaj
/Pri cigaretnem dimu/ ga je vedno prijel močen kašelj.
9.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo začeti negativno obravnavati koga/kaj
Prijeli so ga /zaradi kraje/.
10.
žargonsko kaj začeti delovati, učinkovati
/Po pričakovanju/ je injekcija po nekaj minutah prijela.
11.
iz čebelarstva kaj začeti mediti
Hoja je že prijela.
12.
iz lovstva kdo/kaj najti kaj
Lovci so prijeli sled.
13.
iz ribištva kaj vzeti vabo
Postrv je prijela.
Celotno geslo Vezljivostni G
sledíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj iti proti komu/čemu , dosegati koga/kaj
Policisti/Policija so/je sledil-i/-a osumljenca.
2.
kdo/kaj zaznavno biti blizu komu/čemu , zaznavati koga/kaj
Sledil jo/ji je /s pogledom/.
3.
kdo/kaj premi kaj oč prilagajati se komu/čemu
Otroci so sledili očetu /kot nebogljeni mladiči/.
4.
kdo/kaj premi kaj oč biti blizu komu/čemu , upoštevati koga/kaj
Sledili so ozki poti (skozi grmovje).
5.
kdo/kaj biti nadaljevanje komu/čemu
Hodniku je sledilo nekaj stopnic.
6.
kdo/kaj biti posledica komu/čemu
Postopku je sledila kazen.
7.
kdo/kaj biti podrejen komu/čemu
Sledil je njihovim navodilom.
8.
kdo/kaj biti naklonjen komu/čemu
Sledil je filmu in komentarju po njem.
9.
navadno v 3. osebi kaj biti iz česa
Iz razprave sledi, da je treba storilnost povečati.
10.
iz matematike kaj biti kot sklep iz česa
Iz obeh formul sledi, da je a večji kot b.
11.
iz montanistike kdo/kaj zaznavati, ugotavljati kaj
Sledili so sloj premoga, drugje spet žilo rude.
Celotno geslo Vezljivostni G
délati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj telesno/duševno delovati
Delajo in počivajo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delovati proti komu/čemu / za koga/kaj / pri/na/v/po/ob čem , s kom/čim
Dela proti svoji vesti.
2.1.
kdo/kaj nasprotovati proti komu/čemu
Delajo proti teroristom.
2.2.
kdo/kaj prispevati, prizadevati si za/v koga/kaj
Delajo v korist človeštva.
2.3.
kdo/kaj razvijati, sodelovati, delovati pri/na/v čem
Dela pri društvu.
2.4.
kdo/kaj usmerjati, upravljati, organizirati se s kom/čim
Delajo z mladino.
3.
kdo/kaj izražati delovni odnos pri/na/v/po/ob čem / s kom/čim
S knjigami /spoštljivo/ delajo.
4.
kdo/kaj proizvajati, izdelovati kaj
Delajo stroje/čevlje/čipke.
5.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določati, izražati kaj 'delovanje, dejavnost'
Delajo korake/grehe /kupčije.
5.1.
kdo/kaj se določati, izražati kot kaj 'dejavnost'
Dela kot skladiščnik.
6.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določati, izražati koga/kaj kaj / kakšnega/kakšno 'lastnost'
Frizura jo dela mladenko in sploh mlajšo.
7.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določati, izražati komu/čemu kaj 'odnos'
Dela mu žalost/veselje.
Celotno geslo Vezljivostni G
opráviti -im dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Opravil je izpit in tečaj.
2.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj narediti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Opravili so nakupe, poizvedbe, analize, vožnjo, polet.
3.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj biti uspešen
Tam ne bo /dosti/ opravil.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj končati
Fant je /slabo/ opravil (pri zdravniku).
5.
v posplošenem pomenu kdo napraviti koga/kaj
/Hitro/ se je opravil.
6.
iz alpinistike, v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Opravili so ponovitev smeri.
7.
iz fizike, v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Stroj opravi določeno delo.
8.
iz matematike, v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Stroj je opravil določeno računsko operacijo.
9.
iz religije, v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Pred prazniki so opravili spoved.
10.
iz strojništva, v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti 'kako opravilo, delo, dejanje'
Mehanizem opravi določeno pot.
Celotno geslo Vezljivostni G
hodíti hódim nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj premikati se s korakanjem
Hodi že /brez bergel/.
1.1.
nekdo/nekaj imeti ustaljeno navado premikati se
(Po tem delu mesta) se lahko hodi.
1.2.
kdo/kaj potovati mimo/od—do/iz/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/med/nad/pod/za kom/čim / kod / od/do kod / kje
Ljudje veliko hodijo po svetu.
2.
kdo/kaj ponavlja pot na/v/čez/skozi/med kaj / po čem / k/h komu/čemu / kam / kod
Pogosto hodi čez mejo.
2.1.
kdo/kaj je usmerjen na/v kaj , k/h komu/čemu / po čem / kam / kod
Hodi na delo / na plese / na sestanke / na sprehode / po gobe.
3.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti kakšen
Hodi bos.
4.
v zvezi s pot, čustvenostno kdo/kaj usmerjati se, ravnati se v kaj / po čem / kod
Hodi po čudnih potih.
5.
z nikalnico kdo/kaj iti iz/od česa / k/h komu/čemu / v/na kaj / kam / od/do kod / kod
Naj ne hodijo iz hiše / od doma.
Celotno geslo Vezljivostni G
rézati réžem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kaj imeti sposobnost s pritiskanjem in ostrim potegovanjem deliti
Nož /dobro/ reže /na obe strani/.
2.
kdo/kaj s pritiskanjem in ostrim potegovanjem prizadevati koga/kaj
Meso so /strojno/ rezali (s posebnim nožem).
3.
kdo/kaj s pritiskanjem in ostrim potegovanjem odstranjevati koga/kaj
(Z vrtnarskimi škarjami) režemo poganjke.
4.
kdo/kaj s pritiskanjem in ostrim potegovanjem oblikovati koga/kaj
/Iz pločevine/ reže kvadrate.
5.
čustvenostno kdo/kaj boleče pritiskati do koga/česa / v/na/ob koga/kaj / v/pri kom/čem / med/za kom / čim / kje / kod
Naramnice nahrbtnika (mu/ga) režejo v ramena.
6.
čustvenostno kdo/kaj prekinjati kaj
Kriki /neprestano/ režejo tišino.
7.
čustvenostno kaj biti speljan čez/skozi kaj
Železniška proga reže področje.
8.
čustvenostno kdo/kaj peti, igrati kaj
Godba je rezala koračnice.
9.
iz agronomije kdo/kaj s pritiskanjem in ostrim potegovanjem deliti kaj
Rezali so krompir (za seme).
10.
iz agronomije kdo/kaj mešati kaj
Rezal je vino.
11.
iz tehnike kdo/kaj deliti kaj
To vrsto kovine se reže /s plamenom/.
Celotno geslo Vezljivostni G
stísniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo tesno obdati koga/kaj
Stroj ga je stisnil (za roko) /do krvi/.
2.
kdo spraviti koga/kaj tesno k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med koga/kaj / kam
Stisnila je svoj obraz k njenemu.
3.
kdo spraviti koga/kaj čim bolj skupaj
Stole in nato še ljudi je /po premisleku/ stisnil /samo v tri vrste/.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj manjš-ega/-e, neuporabn-ega/-o
Kolo (mu) je /grdo/ stisnilo nogo.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj odstraniti koga/kaj od/iz/z/s koga/česa / komu/čemu
/Ročno/ je stisnil sok iz limon.
6.
v posplošenem pomenu kdo spraviti koga/kaj v manjši obseg, prostor
Papir je /z jezo/ stisnila /v kepo/.
7.
čustvenostno kdo spraviti koga/kaj okoli/do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med koga/kaj / kam
V roko (mu) je stisnil nož.
8.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj s silo, težavo dobiti, reči kaj od/iz/z/s koga/česa / komu/čemu
Iz/Od njega so /s težavo/ stisnili priznanje in obljubo.
9.
v oslabljenem pomenu kaj načeti koga/kaj
/Pri največjem delu/ ga je stisnila huda bolezen.
10.
čustvenostno kaj prizadeti koga/kaj
Krč ga je stisnil (v nogo).
Celotno geslo Vezljivostni G
têči têčem nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj neprenehoma premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod
Tekel je po prehodu za pešce.
2.
v posplošenem pomenu kaj neprenehoma brez prekinitve premi kaj oč se, vrteč se delovati
Kolesa /dobro in namazano/ tečejo.
3.
kaj obstajati, dogajati se od—do/sredi česa / za koga/kaj / med/pred čim / od—do kdaj / kdaj / koliko
Pogajanja so tekla ves mesec.
3.1.

Tekel je boj za človeško življenje.
4.
kaj dogajati se, potekati brez prekinitve
Misli in stavki /gladko/ tečejo.
5.
knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Železnica teče mimo kraja.
6.
knjižno pogovorno kaj brez prekinitve slediti si
Oznake tečejo po abecednem redu.
7.
kdo/kaj hitro gibati se, premikati se
Kar teče že /brez bergel/.
8.
kdo gojiti, ukvarjati se s te kom
Tekel je državnem tekmovanju.
9.
navadno čustvenostno kdo/kaj premikati se k/h komu/čemu / na/v kaj / kam
Vsak dan teče na pokopališče.
9.1.
kdo/kaj izraža usmerjenost k čemu / na/v/po kaj / kam
Tekel je k izpitu.
10.
iz športa kdo zelo hitro premikati se glede na kaj / koliko česa
Teče sto metrov /pod desetimi sekundami/.
Število zadetkov: 2001