Zadetki iskanja
Svetokriški
bežati -im nedov. bežati: ſe prestrashjo, inu bejshati nedol. sazhnejo ǀ je mogal bejshat nedol. gologlau ǀ nikar ga neperſilite s'Cerkvi beishat nedol. ǀ v'AEgijpt je imela beshati nedol. ǀ s'hishe beshat nedol. ſe pofliſsajo ǀ is nashe lepe, shlahtne Europe v' Turzhio beishish 2. ed. ǀ sakaj beshish 2. ed. od mene ǀ fliſsik bijshish 2. ed., inu s'kushnauam tiga Satana ſe ſuper postovish ǀ sakaj pred kazho bijsish 2. ed. ǀ ona bejshi 3. ed. od nyh ǀ od G: Buga ſe lozhi, inu beshij 3. ed. ǀ ta divia vſtekla ſverina ſe preſtrashi, ter bishi 3. ed. v' ſvoje jame ſe skriti ǀ byshy 3. ed. prozh, ſe skrje ǀ kadar byshij 3. ed. v' Egypt ǀ inu bijshij 3. ed. prozh ǀ is rok meni beshi 3. ed. ǀ bejshi vel. 2. ed. tedaj is ſvejtà, dokler tebe, inu tigà kateri tebe lubio tulikajn ludje ſaurashio ǀ Vſtani gori, inu vsami tu Detetce, inu njegovo Mater, inu béshi vel. 2. ed. v'Egyptausko Deshelo ǀ Arſeni beyshi vel. 2. ed. od takorshnih, nikar yh neposhlushai, inu nebugai ǀ beſchij vel. 2. ed. od hudiga tovarshtva ǀ tedaj tudi my videozh, de kuga ſe perblishuje byshimo vel. 1. mn. od tiga smersliga greha v' to garko deshelo lubesni ǀ kam bosh bejshal del. ed. m pred Bugam ǀ Iacob je bejshal del. ed. m tu hudu tovarstvu tiga hudobniga brata Esaua ǀ vſa sverina is gosdou je v'druge deshele bejshala del. ed. ž ǀ Katera je beshala del. ed. ž pred Ceſarjem Diocletianam ǀ vſy ſte s' meſt beyshali del. mn. m v' puszhave ǀ ſo bijshali del. mn. m ti ſaurashniki ǀ Vſy ſo bishali del. mn. m ǀ inu cilu kazhe ſò is deshele bejshale del. mn. ž
Svetokriški
Svetokriški
denar -(j)a m denar: en denar im. ed. upije, inu shraja povernime naſaj sakaj tebi neshlishim ǀ kateri imaio fardamani biti ſe poſnaio is tega folsh danaria rod. ed. ǀ vezh lubish en denar tož. ed., kakor pak G: Boga ǀ Vſe ſvoie miſſlj, inu vpajne v'danar tož. ed.; inu v' blagu poſtovit je velik greh ǀ je treba ta dannar tož. ed. naſai povarnet ǀ vſe vpajne ſvoje je bil v'denar tož. ed. poſtovil, inu na dusho pòsabil ǀ ſvoje ſerce je imel per denaru mest. ed. ǀ vezh sta vredna ta dva danara im. dv. ǀ tukaj bote nashli dva denara tož. dv., katera sta veliku vezh vredna, kakor vſi ſalamonavi shazi ǀ kam ſo danary im. mn. prishli ǀ hlapzu deſſet centou denarjou rod. mn. je bil shenkal ǀ kadar mu je bilu denariu rod. mn. premankalu ǀ nemash denarju rod. mn. de bi ſi drugi mogal Kupit ǀ veliku slata, inu danariou rod. mn. potroſsi po poti ǀ mu pade is Kojna ena moshna danarjou rod. mn. ǀ mu shenka eno moſhno danariu rod. mn. ǀ en shakel dænariou rod. mn. je na miso poſtavil ǀ neſsaj mu da ta cent denaru rod. mn. ǀ vezh deneriu rod. mn., Kakor Creſsus ǀ en shakel dænariou rod. mn. je na miso poſtavil ǀ sazhne denarje tož. mn. shteiti ǀ prezej mu ſeshteje danarje tož. mn. gori, ter piſmu ſturita ǀ preſizo vbye, danarie tož. mn. najde ǀ najde try lepe slate denare tož. mn. ǀ ble skarbish de Tatije tuoje denarije tož. mn. ne ukradejo, kakor de hudizhi gnado Boshijo tebi neodusamejo ǀ najdejo ſerce leshati, per denariah mest. mn. ǀ ludje ſò taku lakoumni po slatu, inu danariah mest. mn. ǀ Ludje imaio taku velik apetit, inu lakkoto po blagi, inu denarioh mest. mn. ǀ s'denarjemi or. mn. jo Kupio ǀ shlahtne shene s'danariami or. mn. ǀ Henricus vſak dan je taiſto s'danarjami or. mn. oskerbel ǀ s'denarij or. mn. nihdar ſe nemore tulikajn dosezhi ← it. denaro ‛denar’ < lat. dēnārius ‛srebrnik’
Svetokriški
drugdam prisl. drugam: nej ſmel dergdam gledat (I/1, 228) ǀ de bi doma oſtala, ali pak kam dargdam shla shlushiti (I/2, 195) ǀ je bil ſapovedal, de ſe imaio dergdom oberniti (II, 282) Pristop glasu -d- je verjetno zaradi vpliva prisl. → drugde; → drugam.
Svetokriški
farba -e ž barva: erdezha farba im. ed. bleda rata, glatka kosha garbaſta poſtane ǀ s' tem gvantam pepelnaſte farbe rod. ed. ſe bò pokrila ǀ kaj s'ene farbe rod. ed. je liurea krajla Nebeſkiga ǀ Cameleontes, Kateri sledno farbo tož. ed. naſe vſame ǀ penſelz vſame, v'farbi mest. ed. omozhi ǀ s' to pohleuno pepelnoſto farbo or. ed. ſo bò ogvantala ǀ s' farbo or. ed. te huale taku lepu je bil pershono Epheſtianovo smalal ǀ vſe farbe im. mn. zherne rataio, te tize mutaſte rataio pod farbo pod krinko: pod farbo te andohti gre kam jo nje hude shelje pelleio ← srvnem. varwe ‛barva’
Svetokriški
hoditi -im nedov. hoditi: Nej treba tebi hodit nedol. k'Aſtrologam, ali k'Prerokom ǀ ſe prezej v' naſhem ſerzi uname shelje po ſtopinah taiſte pershone hoditi nedol. ǀ Jeſt po goſtem hodim 1. ed. v' Zerku molit ǀ ſe je meni ſainalu, de hodem 1. ed. po plazi ǀ sa drugimi nehodim +1. ed. ǀ kodar hodish 2. ed., ali kir leshish vſe skuſi pred ozhmy imash oblizhe taiſte pershone ǀ Sa drugimi shenami hodesh 2. ed., inu shelish ǀ nej ſi uredna de po semli hodis 2. ed. ǀ kam hodi 3. ed. tvoj Syn po nozhi ǀ K'tebi v'vaſs nehodi +3. ed. s'dobro mislio ǀ lahku po zerkvah kodi 3. ed., lahku moli ǀ boſy, inu polnagi po simi hodimo 1. mn. ǀ kokar en drugi Iodosh Ishkariot okuli hodite 2. mn. ǀ k'pridigi ne hodio 3. mn. ǀ piſhe Plinius od Taprabonarjou, namrezh, de taiſti folk nemore vidit to ſvesdo Polaris sa katero hodyo 3. mn. ǀ nehodio +3. mn. Pridige poshlushat ǀ Maria Diviza ſe perkashe, inu pravi: hodi vel. 2. ed. samanò jest hozhem tebi poKsat tuojo ſestrizhno ǀ Spovednik y pravio nehodi +vel. 2. ed. bosh padla ǀ nehodimi +2. ed.+ vezh v'hisho, oku hozhesh ſdrava biti ǀ Hodita vel. 2. dv. sa mano, ter nebota vezh ribe, ampak ludy lovila ǀ hodite vel. 2. mn. ſamkaj molit ta S. Roshenkranz, ter rezite k' MARII ǀ nehodite +vel. 2. mn. od matere, tishiteſe matere, inu per ny oſtanite doma ǀ ti uno nedolshno karshenzo taku dolgu ſi motil, inu sa nio hodil del. ed. m, dokler v'greh ſi njo perpravil ǀ po cellem ſvejtu je hodel del. ed. m noter do noviga Svejta ǀ Actæon firbizhnu je hodu del. ed. m shpegat ſa to Bogino Djano ǀ Taisto semlo, po kateri je hodilſhe del. ed. m+ danaſhni dan Rumarij s'jesikam taisto lishejo ǀ ti ſi sa fantamy hodila del. ed. ž ǀ teshku bo hodilu del. ed. s letu raitingo unkaj ſpelati ǀ ſo po Boshyh potoh hodili del. mn. m ǀ de bi ludje po njemu nehodili +del. mn. m ǀ sgublene ouzhize bodo hodile del. mn. ž sa tem pravim Paſterjom ǀ de bi vashe kupzhije ſrezhnu hodile del. mn. ž ǀ tamkaj bliſi pishata ſo hodile del. mn. ž hudo hoditi škodovati: Pater jest n'hozhem poukro odnaſhat do moje puſledne ure, sakaj jest ozhitnu ſposnam s'tiga, kar ſte vy pravil, de bi hudu ſa mojo dusho hodilu del. ed. s ǀ zhe vy pak ſte shleht, taku bo vam enkrat hudu hodilu del. ed. s
Svetokriški
iti grem dvovid. iti: sapovej de bi imeli jet nedol. gledat ǀ jest ſe od vaſs lozhim, inu v'Nebu grem 1. ed. ǀ pod drugiga Firshta gresh 2. ed. prebivat ǀ kam grèsh 2. ed. ò Abraam ǀ potle gre 3. ed. sa pomozh ga proſsit ǀ S: Ierni grè 3. ed. v'Armenio ǀ Nej gré 3. ed. sdaj en bushiz dua vineria enimu bogatimu shenkat ǀ en mernik shita ym poslu negrè +3. ed. ǀ nikuli desh negre +3. ed. ǀ ta nar manshi neperloshnost ga sadarshi de nagrè +3. ed. k'S. Mashi ǀ tergre +3. ed. ſa nje shtimo ven borsht ǀ inu vſem hudu grède 3. ed., dokler ta kuga po desheli ludy morj ǀ leta dua Jogra greſta 3. dv. sa Chriſtuſam ǀ s'pravo andohtio, inu pohleunostio gremo 1. mn. v'Cerku ǀ My negremo +1. mn. molit, ampak sfazat, marmrat, inu druge ſodit, inu opraulat ǀ po kai greſte 2. mn. v Cerku ǀ Vy grèſte 2. mn. v'Cerku vno, inu letu gledat ǀ sa ſledno majhino rejzh greste 2. mn. toshit ǀ vſtanete, greshte 2. mn. v' Zerku, ter v' vashim ſerzi taiſte greshne della premislujete ǀ ty domazhi gredo 3. mn. v'kambro gledat ǀ eden h' meni v'vaſs hodi, kadar mati gredo 3. mn. pozhjvat ǀ prezej gredò 3. mn. gledat, kaj sheli, inu proſsi ǀ beſſede negredò +3. mn. v' uſta, inu v' garlu, ampak noter v' uſheſſa ǀ nikatiri cillu obenkrat k' S. Maſhi nagredò +3. mn. ǀ na tihijm vun je s'njo shal del. ed. m ǀ sdaizi je shal del. ed. m tiakai ſe skriti ǀ je shel del. ed. m ſam gledat ǀ je bil shall del. ed. m v' tajſto kapello molit ǀ hudizh je bil mene omotil, de ſam kjekaj shla del. ed. ž ǀ de bishila +del. ed. ž Iesuſa proſsit ǀ en dan cellu meſtu je s' proceſſio shlu del. ed. s v' to Boshjo vesho ǀ eno nouo streho ſi pustiti s'sydat, de bi blagu poslu neshlu +del. ed. s ǀ tudi ta dua ſta sapuſtila ſvoj zholn, inu Ozheta, ter ſta sa Chriſtuſam shla del. dv. m ǀ prezei ſo shli del. mn. m v' Tempel Boga Mars sahualit ǀ raijshi ſo shlij del. mn. m vun na nijve orat, koppati, ſe trudit ǀ s' pravo andohtio shly del. mn. m obyskati tiga dobrutliviga, inu lubesniviga Ieſuſa ǀ Israelske shene ſo njemu nepruti shle del. mn. ž s'zittrami, s' goſli an iti 1. tikati se, zadevati: Raymundus meneozh, de njega an gre 3. ed. ǀ kar an gre 3. ed. teh poſvejtnih, inu teleſſnih rezhy ǀ kadar je anshlu te dushe, inu Isvelizhajna je bil ſlep … kadar pak je anshlu del. ed. s teleſsa, je bil pameten je dobru videl, inu ſposnal 2. biti mar: kaj nam an grè 3. ed. ta hudobni, neverni folk ǀ kaj mene an gredo 3. mn. drugi ludje jeſt skerbim ſam ſabe, inu sa mojo hisho gori iti potrošiti se: Ceſar Otto je tulikajn ludy redil, de vſak teden taushent preshizhu, stu volu, taushent ſtariu phſenize, inu duajſeti Sodu vina je gori shlu del. ed. s iti za iti za: da bi tebi ſa glauo nashlu +del. ed. s Zapis grède je verjetno križanec med gre in pojde, ki se pojavi 3 vrstice višje; → greti2. Zveza an iti je delno prevzeta, delno kalkirana po nem. angehen ‛tikati se, zadevati’; prim. pri Kastelec-Vorencu antizhe, angrè ‛attinet’, mene angrè ‛me concernit’, kai tebe angrè, kai je tebi mari ‛quid ad te?’; → tikati, → vzeti.
Svetokriški
kam prisl. 1. kam: kam bosh bejshal pred Bugam ǀ povej nam, kam rayshash ǀ kadar sgubish G: Boga kam ga gresh yskati 2. kamor: kam ti ſi nemenil pojti, je nevarnu ǀ pod farbo te andohti gre kam jo nje hude shelje pelleio
Svetokriški
kod prisl. kod: jo uprasha kot je hodila ǀ letreba vezhkrat premiſlit kot ſe hodi, inu kam ſe grè ǀ koku mu je ime? od kot je? kaj veruje? ǀ ga je ſprashovala kod je hodil ǀ Ouzhize moje! kod hodite? ǀ Svèſde sò ſvetle, inu ſe navidi od kod ſvetlobo prajmejo ǀ Od kot je on leto narvekshi gnado doſsegil ǀ odkot taka muzh od kod odkod v stavkih, ki sprašujejo po vzroku stanja: od kot menish, de pride leta tvoja velika nepamet ǀ od kot pride de tu morje glashavu, je taku terdu, inu mozhnu ǀ Ali od Kot ta greshna shena ſe taku hitru sgreva, inu pobulsha ǀ Od kod tedaj pride, de vy tulikajn krat shlishite pridiguat, koku ſvetu ſò shiveli ty lubi Svetniki, inu Svetnize Boshje, vener greshnu shivite
Svetokriški
le člen. le, samo: vener le treh mi imena ſnamo: Michaël, Gabriel, inu Raphael ǀ Takorshni le s' vsheſſami poshlushaio, ter neposheraio, de bi do ſerza prishlu ǀ Judouski Vuzheniki ſo vuzhili ſvoi folk, de ſe jeſiti, inuc ſerditi nej prepovedanu, ampak lè vbjati, de je prepovedanu ǀ letreba vezhkrat premiſlit kot ſe hodi, inu kam ſe grè → li1
Svetokriški
letina -e ž letina: Kaj bomo sazheli lejtena im. ed. ſo huda, nadauKi ſo preveliKi, dobizhKa malu (I/2, 69) ǀ malu ſe perdella, letina im. ed. je huda, doſti nam gori grè (V, 416 s.) ǀ je bil en bogat Mosh, kateri je imel eno taku dobro lejtino tož. ed., de nej vejdil kam blagu spravit (I/1, 170) Za prvi zgled bi bilo sicer mogoče nastaviti letino s in zapis pojmovati kot im. mn., vendar se zdi verjetneje, da se vezljivost z množinskima oblikama tu izkazuje pomotoma, saj take tvorbe v sloven. sicer ni zaslediti, pa tudi iz etimološkega vidika ne bi bila upravičena.
Svetokriški
mi mi zaim. mi: my im. mn. m njemu ſe v'punt poſtavimo ǀ kakor mi im. mn. m pruti njemu ǀ kakor mij im. mn. m s'Bugam ǀ kadar smo my im. mn. ž bily po tebe poslale ǀ je od nas rod. mn. shal v'dalno nebeſko deshelo ǀ Je skerbela, inu nas rod. mn. ſe an vſela, kakor de bi bily nje laſtni otrozy ǀ G: Bug tulikain sheli od naſs rod. mn. to S: Lubesan ǀ ta Nebeshki shenin ſe nam daj. mn. iskashe kakor mi ſmo vuredni ǀ pridi k'nam daj. mn. tuoje krajlestvu ǀ vſy shelimo, de bi mogli ſmert kam sapreti, de bi knam +daj. mn. nemogla priti ǀ daj nambulshi daj. mn.+ kup Nebeſſa ſizer obedn yh nebo hotel kupit ǀ takrat G: Bug tudi bode nas tož. mn. shtrajfal, na naſs tož. mn. posabil ǀ naſſ tož. mn. opomina S. Leo Papesh ǀ Vſakateri zhlovik sa take naſ tož. mn. dershi, kakor sa Chriſtusave Shlushabnike ǀ Albertus Magnus neſs tož. mn. podvuzhij ǀ prezhudnu inu tudij sanaſs +tož. mn. nuznu ſe je kiekaj gori pousdignel ǀ Chriſtus je per naſſ mest. mn. na ſemlj prebiual ǀ Pſalmiſtave beſſede ſo ſè nad namy or. mn. napolnile ǀ Poidi s' nami or. mn. v' Zerku ǀ je poterdil s' nami or. mn. ta vezhni Myr ǀ taku tudi Bug s'nami or. mn. ǀ Kar ſo bilij nashi starishi s'namij or. mn. rejd sgubili ǀ shelish s'namy or. mn. myr imejti ǀ G. Bug je ſturil ſnami +or. mn., kakor ſo Krajli dellali ǀ na ſodni dan pak bo prishal raitingo snami +or. mn. dellat ǀ Chriſtus bo ſnamy +or. mn. ſturil, kakor s'shulery ſturi en Preceptor ǀ gredò snamy +or. mn. kamerkuli ſe obernemo ǀ On ſe prednami +or. mn. ponisha Dvojinske oblike so navedene pri → midva.
Svetokriški
nameniti dov. nameniti se, skleniti: grè k' njemu, ter ga vprasha kam je namenil del. ed. m raishat ǀ kam ti ſi nemenil del. ed. m pojti, je nevarnu ǀ zhe bote njemu h' zhaſtu tu lepu, inu veliku prebivalszhe dokonzhali, kakor ſte namenili del. mn. m, inu sazheli
Svetokriški
napraviti se dov. nameniti se: kam ſi ſe nepravil del. ed. m ò moj ſerzhni Vojshak (I/1, 41) ǀ hudizh v' zhloveski podobi ſe jo zhaka na potu, ter jo vuprasha, kam ſe je napravila del. ed. ž (I/2, 195)
Svetokriški
nasloniti -im dov. nasloniti: nej imel kam ſvojo glavo naſlonit nedol. ǀ venim bodezhim grastu ſydi, inu nikamar ſe nemore neſlonit nedol., aku ſe n'hozhe sbosti ǀ na en tard kamen glavo nasloni 3. ed. ǀ vſy trye na Altar ſe naslonio 3. mn. ǀ naslonimo vel. 1. mn. naſha trudna, inu slabe glave na Chriſtuſave persi ǀ zhe my bomo naslonili del. mn. m nashe dobra della na palzo Svetiga krisha
Svetokriški
Svetokriški
Svetokriški
obrniti -nem dov. obrniti, usmeriti: V'Cerkvi ti ſe podstopish to nezhisto Bogino Venus gledat, inu Bogu herbet obernit nedol. ǀ ozha nej ſnal dobru ſvoie Kupzhje oberniti nedol. ǀ en firtilz ure n'hozhesh obernjt nedol., de bi Boshijo gnado vudubil ǀ de bi mogal ſe sgrevat, inu Spokorit, inu K'ſvojmu nuzu obernt nedol. ǀ vſe kar ſturi na dobru obernesh 2. ed., dobru ſodish ǀ harbet G: Bogu, oblizhe pak hudizhu oberne 3. ed. ǀ nihdar ſvoje Milostive ozhy neoberne +3. ed. od te greshne sgrevane dushe ǀ Po tem pak shiher ſe obernete 2. mn. K'vezheru teh poſvetnyh oprauil ǀ sakaj vſe vaſha della h'zhasti Boshy neobernete +2. mn. ǀ vſe na hudu oberneio 3. mn., inu ſodio ǀ obernite vel. 2. mn. moje truplu de pouſot ſe bo peklu, inu gorelu ǀ ti hudobni ſi vſe moie gnade na hudu obernil del. ed. m ǀ ozhy od teh mladih Gospudu nej obernila del. ed. ž ǀ na njegovo proshno Sonze deſſet minut ſe je bilu nasaj obernilu del. ed. s ǀ Vy pak gnado mojo, kakor Iudash Iſhkariot h'vezhnimu pogublejnu ſte obernili del. mn. m ǀ ſdaj ſo malike molili, inu G. Bogu herbt obernilj del. mn. m obrniti se obrniti se, usmeriti se: navedò kam ſe obernit nedol., de bi na ſvoj dum prishli ǀ Sdaj ſe jest k'vam obernem 1. ed. ǀ h' poſvejtnem rezhem ſe obernesh 2. ed. ǀ gredò snamy kamerkuli ſe obernemo 1. mn. ǀ ſe naſaj obernejo 3. mn. ǀ obernimo vel. 1. mn. ſe K'Adamu, inu K'Eui ǀ obernimoſe vel. 1. mn. k' S. Andreu ǀ s'celliga ſerza h'G: Bogu obernite ſe vel. 2. mn. ǀ kamerkuli ſe je obernil del. ed. m ie vſe vidil kaj ſe je noter godilu ǀ vſak dan trykrat je oknu odperl, ter pruti Jeruſalemskimu Templi ſe obernel del. ed. m ǀ ſe je obernu del. ed. m k' Ajdu, rekozh ǀ kam ſe bosh obernila del. ed. ž ǀ kam ſe bomo obernili del. mn. m ǀ nebodo ſe ſupet zhes vaſs obernile del. mn. ž
Svetokriški
oštarija -e ž gostilna: pres greha ſe negre s'oshtarie rod. ed., inu od quartaina ǀ En dan pride Sanſon v'tu meſtu Gaza pruti vezheru, ter grè veno oſhtario tož. ed. ǀ ga je pelal v' oſhterio tož. ed. ǀ kadar te vabi uni v'oshterjo tož. ed., inu Quartajnu ǀ vprasha aku zeiſte ſo shiher bres Rasbojnikou: katere oshtarie im. mn. ſo bulshi ǀ jeſt merkam kam hodite, videm de nej ſo Cerkve, inu Boshje hishe, temuzh hishe teh loterz ashtarje im. mn. teh piianizou ǀ po oshtariah mest. mn. ſe je klatil ǀ pò oshtarjah mest. mn. ſe bote klatili ǀ v'jegrah, v'oshteriah mest. mn., v'pleſsoh, v'shelmarij, inu v'grehoh ← ben. it. ostaria, it. osteria ‛gostilna’; → ostarija, → hoštarija
Svetokriški
počasu prisl. počasi: obene beſsede nebom sasnamval, ali ſe ima hitru, ali pozhaſsu srezhi ǀ Levu hitru tezhe, vuol pozhaſſu hodi ǀ taku po zhaſſu leta Nuna taku dalezh je bila prishla de ſi je bila naprei vſela is kloshtra vbejshat ǀ Po zhaſſu Abraham, kam gresh ǀ pò zhaſſu, O ti lepa, inu isvolena Diviza → počasi
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 39
Dostopnost