Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
koncépt -a m (ẹ̑)
1. sestavek, navadno pisni, ki še ni dokončno izoblikovan, osnutek: prepisati koncept na čisto; prvi koncept deklaracije; koncept članka, pisma / prvotni koncept je bil bistveno drugačen od sedanjega
2. navadno s prilastkom kar posreduje način delanja, dogajanja na kakem področju, zamisel: njegovega koncepta niso sprejeli; problematičnost takšnega političnega koncepta; seznaniti se s konceptom demokratizacije / kritizirali so režiserjev koncept
// osnovni, temeljni načrt, zasnova: avtor je imel jasen idejni in oblikovalni koncept; držati se zastavljenega koncepta / koncept enciklopedije je zelo dober / klasicistični koncept parka zgradba, struktura
SSKJ²
arhitektúren -rna -o prid.(ȗ)
nanašajoč se na arhitekturo: arhitekturni prostor; arhitekturna umetnost / arhitekturni objekt; arhitekturna kompozicija, plastika / arhitekturni koncept stavbe
    arhitektúrno prisl.:
    arhitekturno zanimiva gradnja
SSKJ²
domísliti -im dov. (í ȋ)
1. priti v razmišljanju o čem do jasnosti, zaključkov: domisliti izvirno misel; pisatelj vprašanja ni do kraja domislil / knjiž. niso domislili vseh posledic, ki jih prinaša tako stališče
2. opozoriti na kaj, spomniti: domislil ga je obljube, na dolžnost; domislil ga je, da mora domov; gotovo se bo domislil, da ni plačal; nisem se domislil, da danes ni uradnih ur
    domísliti se 
    1. s premišljanjem obnoviti v spominu; spomniti se: domislil se je vsega, kar je videl; ni se mogel domisliti njegovega imena; poskušal se je domisliti, kako se pesem začne
    // z mislimi se pomuditi, ustaviti pri čem: rad se domisli mladostnih norčij; večkrat se domisli na dom, na prijatelje
    2. dobiti kako misel, idejo: domislila se je, da bi bilo dobro poslati po zdravnika; domislil se je, da bo šel na lov / počasi se bo že domislil česa boljšega
    3. izkazati pozornost s kako stvarjo: upamo, da se nas boste domislili s kako kartico
    domíšljen -a -o:
    domišljen režijski koncept; vse misli so domišljene
SSKJ²
múltikultúrnost -i ž (ȗ-ȗ)
lastnost, značilnost multikulturnega, večkulturnost: njihova glasba odseva multikulturnost kozmopolitskega New Yorka
// soobstajanje več kultur različnih skupnosti na določenem ozemlju: koncept, vprašanje multikulturnosti
SSKJ²
razdržávljenje -a s (á)
glagolnik od razdržaviti: razdržavljenje filmske proizvodnje / koncept razdržavljenja javnega šolstva
SSKJ²
čistopís -a m (ȋ)
zadnji, dokončni prepis: oddati koncept in čistopis; čistopis prošnje
SSKJ²
dopoldánec -nca [dopou̯danəc] m (á)
1. šol. žarg. kdor hodi dopoldne v šolo: šipo so razbili dopoldanci; dopoldanci in popoldanci
2. pog. kdor je dopoldne v službi: dopoldanec je pripravil vsebinski koncept časopisa
3. pog. vlomilec, ki vdira v stanovanja dopoldne, ko ljudi ni doma: v torek dopoldne se je dopoldanec lotil že dalj časa opazovanega stanovanja
SSKJ²
izrojévati se -am se nedov. (ẹ́)
1. biol. spreminjati se na slabše glede na organ, organizem ali vrsto organizmov: rastlina, živalska vrsta se izrojeva
2. spreminjati se na slabše sploh: koncept, ki je bil v začetku napreden, se je sčasoma izrojeval
SSKJ²
razdelováti -újem nedov. (á ȗ)
podrobno, postopno obdelovati, proučevati: vsaka skupina razdeluje svoje vsebinsko področje; razdelovati koncept, tezo; natančno, podrobno razdelovati; analizirati in razdelovati
SSKJ²
sònarávnost -i ž (ȍ-á)
lastnost, značilnost sonaravnega: skrbeti za sonaravnost gozdarstva; usmerjati pridelavo v sonaravnost; sonaravnost v gospodarstvu; koncept, načelo sonaravnosti
SSKJ²
takójšnjost -i ž (ọ̑)
značilnost takojšnjega: koncept takojšnjosti v digitalnem komuniciranju / takojšnjost prevzema, uporabe / ekspr. imeti značaj takojšnjosti
SSKJ²
vèčnaménskost -i ž (ȅ-ẹ̑)
lastnost, značilnost večnamenskega: pri sodobnih sedežnih garniturah je pomembna večnamenskost; večnamenskost dvorane, ladje, letala; večnamenskost kmetijstva; koncept večnamenskosti; fleksibilnost in večnamenskost
SSKJ²
waldorfski tudi váldorfski -a -o [váldorfski] prid. (ȃ)
nanašajoč se na pedagogiko, ki temelji na izobraževalni filozofiji avstrijskega filozofa Rudolfa Steinerja: waldorfski koncept ocenjevanja upošteva celotno otrokovo osebnost; izobraževanje za waldorfske učitelje; waldorfski vrtec; waldorfska pedagogika, vzgoja / waldorfska šola
SSKJ²
koncépten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na koncept: rokopis obsega petdeset drobno pisanih konceptnih strani / za avtorja je značilna tudi popolna konceptna doslednost
♦ papir. konceptni papir slabši pisarniški papir iz nebeljene celuloze in lesovine; pravn. konceptni uradnik v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji pravno izobražen uradnik v upravnem organu
SSKJ²
konceptuálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na koncept 2: prva, konceptualna faza je pri raziskovalnem delu večkrat prepovršno opravljena; avtor se zelo naslanja na obstoječe konceptualne sheme
SSKJ²
koncipírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. napraviti, sestaviti koncept, osnutek: koncipirati pismo, prošnjo; sodbo je že koncipiral / koncipira opero, nov roman
2. navadno s prislovnim določilom zamisliti, izoblikovati kaj: skladbo je koncipiral v baročnem stilu; avtor je delo preveč melodramsko koncipiral / romantika je koncipirala vrsto teorij
♦ med. zanositi, spočeti
    koncipíran -a -o:
    v ostalini je precej koncipiranih člankov in razprav; dobro koncipirana in lepo urejena knjiga; igra je koncipirana realistično
Število zadetkov: 16