Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
korén1 -a m (ẹ̑)
1. odebeljeni del korenine nekaterih rastlin, navadno stožčaste oblike: rastlino izpuliti s korenom; peteršiljev koren
// v zvezi koren lečen, po ljudskem verovanju zdravilna rastlina, ki ima nenavadno, skrivnostno moč: iskati koren lečen
2. zastar. podzemeljski del rastline, ki ji dovaja vodo in v njej raztopljene snovi; korenina: drevesce z dolgim korenom; spotaknil se je ob koren stare smreke
3. ekspr., navadno s prilastkom osnova, temelj: spoznati koren problema / tu je v korenu same debate nesporazum
// začetek, izvor: to ima svoj koren v preteklosti
4. jezikosl. del besede kot nosilec osnovnega pomena besedne družine: določiti koren; glagolski koren / koren besede
5. mat. količina, ki jo določujeta korenska osnova in korenski eksponent: izračunati koren / bikvadratni koren koren četrte stopnje; kubični ali kubni koren ki ima korenski eksponent 3; kvadratni koren ki ima korenski eksponent 2
● 
ekspr. toča je do korena vse potolkla popolnoma, čisto; ekspr. priti stvari do korena spoznati, kar je zanjo najvažnejše in najznačilnejše
♦ 
anat. lasni koren del lasu, ki je v koži; nohtni koren del nohta, ki je v kožni gubi; nosni koren del nosu, kjer ta prehaja v čelo; koren jezika skrajni zadnji del jezika; koren čutnega ali senzibilnega živca zadnji del hrbtenjačnega živca, ki prenaša vzburjenje k osrednjemu živčevju; koren gibnega ali motoričnega živca prednji del hrbtenjačnega živca, ki prenaša vzburjenje k mišicam; bot. črni koren rastlina z ozkimi, dolgimi listi in živo rumenimi ali rožnatimi cveti v koških, Scorzonera; trokrpi koralasti koren rastlina z rumenkasto zelenimi cveti in razvejeno koreniko, Corallorhiza trifida; rdeči koren; rožni koren rastlina s suličastimi, nazobčanimi listi in navadno zelenkasto rumenimi cveti v socvetjih, Sedum rosea; zlati koren visoka rastlina gorskih travnikov z belimi cveti v grozdih, Asphodelus; teh. koren del lopate, s katerim je ta pritrjena na kolo pri turbinah; koren vara del zvara ob stiku spodnjega roba kovinskih delov; koren zoba del zobnika, kjer prehaja zob v podlago; zool. koren kljuna, repa; koren hrbtne plavuti
SSKJ²
kóren2 -rna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na kor: korna pesem / iz te dobe je korna pregraja in prižnica / imel je izvrstnega kornega poveljnika; korni štab
Celotno geslo Sinonimni
korén -a m
1.
jezikosl. del besede kot nosilec osnovnega pomena
SINONIMI:
zastar. korenina
2.
mat. količina, ki jo določata korenska osnova in korenski eksponentpojmovnik
SINONIMI:
mat. radikal
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik koren jezika  pojmovnik zlati koren  pojmovnik koren vara
GLEJ ŠE SINONIM: izvor, korenina, osnova
GLEJ ŠE: kačjak, korenina, roža
Pravopis
kóren -rna -o (ọ̑)
kórni -a -o (ọ̑) ~i pevci
Pravopis
korén -a m (ẹ̑) rastlino izpuliti s ~om; peteršiljev ~; ~ jezika; jezikosl. ~ besede; mat. izračunati ~
Pravopis
Korén -a m, oseb. i., psp (ẹ̑)
Korénka -e ž, oseb. i. (ẹ̑) ljud.
Celotno geslo ePravopis
korén koréna 
Celotno geslo Etimološki
korẹ̑n -a m
Pleteršnik
korę̑n (dodatek k slovarju), dodaj na koncu v predzadnji vrsti, božični k., die Winterblume (eranthis).
Pleteršnik
korę̑n,* m. 1) die Wurzel; travo pomuliti do korena; — čarodelni k., die Zauberwurzel, Cig.; — do korena, gründlich: do korena pohujšati koga, svoje življenje preinačiti, LjZv.; jeziku seči do korena, eine Sprache gründlich erforschen, Levst. (Zb. sp.); — ein überaus starker Mensch, Cig.; Pekta pod senčno lipo ž njo, S korena Pegama glavo, Vod. (Pes.); — gorski k., der Gebirgsstock, Cig. (T.); — der Fuß des Berges, Jan.; — die Wurzel (math.), Cig., Jan., Cig. (T.); kvadratni, kubični k., Cel. (Ar.); k. potezati, die Wurzel ausziehen, Cig. (T.); — die Wurzel eines Wortes (gramm.), Jan., nk.; — 2) der unterste Balken eines gezimmerten Hauses, = podsek, C.; — 3) = oselnik, Npes.-Vraz; — 4) navadni k., die Möhre oder gelbe Rübe (daucus carota); poletni veliki k., große Sommerwurz (orobanche major), Tuš. (R.); — ciganski k., das Leimkraut (silene pumilio), Josch; — črni k., die Haferwurz (scorzonera), Tuš. (B.), Medv. (Rok.); tudi: das Beinwell (symphytum officinale), Z., Josch; — rdeči k., die Lotwurz (onosma stellulatum), GBrda-Erj. (Torb.); — zlati k., die Gold- oder Asphodillwurz (asphodelus), Dict., Jan., C., Medv. (Rok.); — divji k., der Wasserschierling (cicuta), C.; = smrdljivi k., Cig., Strp.; — zviti k., der Weiderich (lythrum salicaria), Cig.; — volčji k., der Eisenhut (aconitum), Dict., Z.; tudi: der Seidelbast (daphne), M.; — grižni k., die Blutwurz (tormentilla), Strp.; — rožni k., die Rosenwurz (rhodiola rosea), Junska dol. (Kor.), Josch; — rženi k., die weiße Zaunrübe (bryonia alba), Josch; — gadji k., die Natterwurz (polygonum bistorta), Cig.; = kačji k., Medv. (Rok.); — kravji k., die Flockenblume (centaurea phrygia), Medv. (Rok.); — svinjski k., die Knoten- oder Feigwarzenwurz (scrophularia nodosa), Cig., C., Medv. (Rok.); — mastni k., der Sanikel (sanicula), C.; — sladki k., die Süßwurz (glycyrrhiza), Cig., Medv. (Rok.); divji sladki k., wildes Süßholz (astragalus glycyphyllos), Medv. (Rok.); — mrtvični k., der Baldrian (valeriana), C.; — veliki k., wahrer Alant (inula Helenium), M., Josch, Tuš. (B.), Medv. (Rok.); = tolsti k., Meg.; — blagostni k., das Benediktenkraut (geum urbanum), Medv. (Rok.); = žegnani k., Cig., Tuš. (B.); — jesenov k., der Diptam (dictamnus), Glas.*; — tudi: kǫ̑ren, Kr.-Valj. (Rad); (kǫ̑rən, -rna, ogr.-C.).
Prekmurski
korén -a in -rná m
1. koren, del rastline: ali z-ednoga korná vecs szteblovja 'zené KAJ 1870, 18; ali je pa pod drevešnimi korénami skriti [jež] AI 1878, 10
2. vznožje gore: Najszpôdnyi tál bregôv sze korén zové KAJ 1870, 146
3. osnovni del besede: Csi korén vöide z-literov t AIN 1876, 51
4. rodovni izvor: Ovo obládao je z-Judovoga plemena bodoucsi oroſzlány, korén Dávidov KŠ 1771, 775; Vu ſterom Dávidov korén, Jezus Ide z-ſvejta temnicze BKM 1789, 116
5. začetek, izvor: nevöra liki korén, vlaga i moucs vſzej grejhov KŠ 1771, 441; Ár lübézen pejnez je vſze hüdoube korén KŠ 1771, 642; Csi je prvotina ſzvéta i csi je korén ſzvéti, ſzvéte ſzo i vejke KŠ 1771, 473; naj kákſi britki korén ne podraſzté i zburka váſz KŠ 1771, 695
6. v zvezi korena-obraz korenska oblika besede: Vrêmena-rêcs je na formo gledôcs dvôje féle, kakti .. ino táksa, stere koréna-obráz brezi ik dokoncseka sztoji AIN 1876, 45
Vorenc
koren mF44, aconitum, -tivolzhji korèn; astragalusen korèn; botellusen koren; coniza, -aeſuhi korèn, poſuſhen korèn, bodèzh, ali ternaſti korèn; crinonialilie korèn; cynozolonſtriz, ṡeliṡzhe s'enim zhernim korenom; nectarites, -tisvelikiga korèna vinu; perpensa, -aevirih ṡeliṡzhe inu korèn; radix, -ciskorèn
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov:
koren mgeum ſhegnan koren [Scopoli, 571: Geum. Schegnan Koren; v seznamu Nom. Carn. Schegnan koren]
Besedje16
koren sam. m ♦ P: 26 (TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TP 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, BH 1584, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Botanika
korén -a m
Črnovrški
koren
Celotno geslo Kostelski
korenˈkȯrẹːn kȯˈrẹːna m
Geologija
korén pokrôva -a -- m
Število zadetkov: 17