Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Jezikovna
Dajalnik ali rodilnik ob zvezi »v prid«: »delo v prid države ali državi«

Zanima me, ali obstaja pravilo, v katerem sklonu je desni prilastek. Nekaj piše v slovnici. Ali je možno, da je v nekaterih primerih možno uporabiti tako dajalnik kot rodilnik? Primer: delo v prid države ali delo v prid državi. Na Gigafidi se pojavlja v obeh sklonih, tako v rod. kot daj. Prav tako se pri drugih besednih zvezah z "v prid" desni prilastek pojavlja tako v rodilniku kot dajalniku.

Jezikovna
Glagolske zgradbe: »potrebno je + nedoločnik« nasproti »pomembno je + nedoločnik«

Brala sem vaš odgovor glede uporabe besed 'treba je'/'potrebno je' + nedoločnik. Zanimivo se mi zdi, da so nas v OŠ učili ravno obratno, da je 'treba je' hrvatizem in v tem smislu napačen, da je njegova raba zgolj pogovorna, 'potrebno je' pa je knjižno in bolj pravilno. Še zdaj imam "oprane možgane" glede tega, 'potrebno je' mi deluje lepše, bolj knjižno oz. uradno in nekoliko težko zapišem, da je 'treba nekaj narediti...' A če prav razumem, 'je potrebno + nedoločnik' ni toliko napačno kot je slogovno manj primerno, ali se motim?

Me pa zanima, kako je v primeru stavka: Za zagotavljanje sledljivosti zdravila je pomembno v kartoteki bolnika zabeležiti lastniško ime in številko serije zdravila. Torej, je ta stavek pravilen ali manj primeren? Če je ta stavek pravilen, zakaj bi bilo npr. 'je potrebno zabeležiti' manj primerno?

Jezikovna
Osebni zaimek in SSKJ2

Zanima me, zakaj v SSKJ2 sklonske oblike pri osebnem zaimku v dvojini niso usklajene z oblikami v Slovenskem pravopisu (npr. midva, naju (dveh), nas dveh, nama (dvema), ki so v SSKJ2 knjižne, proti midva, naju ...) Ker je enako v SSKJ1, je bil verjetno popravek pri posodabljanju spregledan. Ker sta oba jezikoslovna priročnika normativna, bi morala biti usklajena, zato taka odstopanja ustvarjajo negotovost v normi in knjižni rabi. V tem primeru upoštevamo seveda pravopis. SSKJ uvaja še pogovorne oblike, na katere se lahko sklicujejo učenci in pisci pred učitelji in lektorji, če jim jih v besedilih popravljajo, zato ne bi smeli dopuščati takšnih neujemanj.

Jezikovna
Prevajanje: angl. »perspective« in slov. »perspektiva«?

Zataknilo se mi je pri iskanju ustreznega prevoda angleške besede perspective. Dictionary.com navaja tri možne pomene te besede, od katerih se dva ujemata z razlago besede perspektiva v SSKJ. Tretji pomen je "the ability to see meaningful interrelationships". Zanima me, ali je sprejemljivo ta slovenski izraz pomensko razširiti in podobno uporabiti, ali pa je to "lažni prijatelj", kateremu se je treba izogniti?

Število zadetkov: 4