drúg1 -a tudi -á m, mn. drugôvi in drúgi (ȗ)
1. star. tovariš, prijatelj: včasih mu je bil drug; obiskal je skoro vse mladostne drugove; drug iz vojnih dni / pogosto se sestaja s stanovskim drugom iz sosednjega mesta; pren., pesn. Bori, drugovi, dehteči, močni, tihi drugovi kraške samote (S. Kosovel)
2. star. kdor sodeluje pri podjetju ali gospodarski akciji s kapitalom ali delom; družabnik: bil je njihov trgovski drug / kot del naslova podjetja tvrdka XY in drug
3. knjiž. moški, ki živi z žensko skupno življenje: njen življenjski drug / zakonski drug mož
4. etn. ženinov, nevestin spremljevalec k poroki ali tudi organizator svatbe: prišla sta ženin in njegov drug; biti, iti za druga; izbrati si koga za druga
// rel. bogoslovec, ki organizira in vodi slavje ob novi maši: bil je za druga več novomašnikom
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
brínovka in brínjevka -e ž (í)
1. severnoevropska ptica pevka s temno rjavimi krili in hrbtom: brinovke iščejo hrane; V jesenski tihi čas prileti brinjevka na Kras (S. Kosovel)
2. palica iz brinovega lesa:
1. severnoevropska ptica pevka s temno rjavimi krili in hrbtom: brinovke iščejo hrane; V jesenski tihi čas prileti brinjevka na Kras (S. Kosovel)
2. palica iz brinovega lesa:
SSKJ²
lúbnica -e ž (ȗ)
nar. z ličkanjem napolnjena blazina (za ležanje): na umazanih lubnicah bolni otroci (S. Kosovel)
nar. z ličkanjem napolnjena blazina (za ležanje): na umazanih lubnicah bolni otroci (S. Kosovel)
Število zadetkov: 3
Dostopnost