Zadetki iskanja
Pleteršnik
bába, f. 1) die Großmutter, Meg., Mur., Cig., Jan., Dalm., Levst. (Nauk); — 2) die Hebamme, Meg., Jarn., Jan., Dalm., Goriš.; — 3) zaničljivo o odrasli ženski, posebno starejši; o zakonski ženi (zaničlj.): babo si vzeti, moja baba; = feige Memme, to je baba, ne mož! — die Puppe, Št.-C. (Vest.); — 4) v vražah in pravljicah: a) "babo žagati" je stara navada Slovencev na sredipostno sredo; naredé si jo namreč po nekod iz slame in cunj ter jo prežagajo; navadno pa se le z otroki šalijo, praveč jim, da kje babo žagajo, da jih tja gledat izvabijo; b) "divje babe", bivajoče po gorskih jamah in duplinah, imele so dolge lase in nazaj obrnjene roke in noge, LjZv. 1884. 229; c) kvatrna b. = čarovnica, GBrda; — 5) der Herrenpilz (boletus edulis), "kadar je star in ima širok klobuk", Ip.-Erj. (Torb.); — 6) neka smokva, Biljana-Erj. (Torb.); — 7) ein stehender alter Baumstamm, Z., Notr.; ein alter Zaunpfahl, Z.; — 8) der Stockstamm einer Getreideharfensäulen, Cig.; kozolec v babe vcepiti, die Getreideharfensäule in die Stockstämme einsetzen, Z.; — 9) pri kozolci pokončen steber, v katerega so late vtaknjene, Dol.; der Brückenpfeiler, BlKr.; — 10) die Spaltklemme der Korbmacher, damit die Wieden abzuspalten, V.-Cig.; — 11) an einer Thür der Kloben, der auf eine Klampe passt, um ein Vorlegeschloss daran zu hängen, Cig., Jan.; — 12) die Oese, Cig.; — das Haftelöhr, Kr.; — 13) die Schraubenmutter, Cig.
Pleteršnik
hlȃpəc, -pca, m. 1) der Knecht; mali h., der Nebenknecht, der Unterknecht; veliki h., der Oberknecht; — 2) der Bube; moj hlapec, = mein Sohn, C., Rib.-Mik.; (im Kartenspiel), Cig.; — 3) verschiedene Vorrichtungen; — der Stiefelzieher, der Stiefelknecht; einarmige Leiter mit durchgesteckten Sprossen, die Obstbaumleiter, Cig., C., Z.; — priprava, na kateri stoji človek, ki žito v kozolec zlaga, Savinska dol.; — eine Vorrichtung zum Stützen der Ofengabel, Notr.; — der Nährahmen, Cig.; — das Nähkissen, Fr.-C.; — eine Art Binderzange = nategač, SlGor.; — der Dachhaken (an der Leiter der Dachdecker), Cig., Ščav.-C.; — der Spinnhaken, V.-Cig.; — pri vozu zadnji klin v sovri pred podvozom, Sv. Peter-Erj. (Torb.); — die Haltstange am Wagen (die in den Boden sich stemmend das Zurückgehen desselben verhindert) = maček, C.; — neka palica pri statvah, Bolc-Erj. (Torb.); — der Bindstrohhälter beim Binden der Weinreben, C.; — 4) modrasov h., die Wasserjungfer (agrion sp.), Goriška ok., Ip.-Erj. (Torb.); — kačji h., die Kellerassel (oniscus asellus), C.
Pleteršnik
kozə̀łc, -zə̀łca, m. 1) die Garbenharfe; iztegnjeni k., die langgestreckte Harfe, pokloničeni k., die niedrige Harfe, vezani k., die Doppelharfe, Cig.; k. prevrniti, einen Purzelbaum schlagen, Cig., Lašče-Levst. (M.), jvzhŠt.; — 2) die Griessäule an Wassermühlen, Wehren, Cig.; — der senkrechte Pfeiler am Schlitten, Cig.; — na kolovratnem stopalu po koncu stoječi les, Dol.; — der Pflugpfeiler, das Pflugstöckchen, Cig., C.; k. gre skozi gredelj v plaznico, pred njim je črtalo, Skrilje-Erj. (Torb.); — pl. kozəłci, das Stuhlgestell, Bolc-Erj. (Torb.); — 3) die Zwischenwand in der Nuss, Ponikve-Erj. (Torb.); — 4) kleiner Baldrian (valeriana dioica), Medv. (Rok.); — tudi: kózəłc, Mur., Ravn. (Abc.); izgovarja in piše se beseda nav.: kozołəc; toda prim. Mik. (Et.).
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
kozǫ̑łəc 1., -łca, m. dem. kozol; 1) das Rindenkörbchen, C., Ip.-Erj. (Torb.); k. ali korec iz smrekove kože, Zv.; — 2) marogasti k. = marog. kozuljec, Medv. (Rok.).
Pleteršnik
Pleteršnik
obdẹ́ti, -dẹ́nem, vb. pf. 1) herumlegen: snope v kozolec o., Ig; — 2) = odeti, bedecken: obdeven = odet, Trub.
Pleteršnik
obdẹ́vati, -am, vb. impf. ad obdejati, obdeti; umthun, Cig.; — ringsum legen: v kozolec obdevati snope, Gor., Notr., Ig.
Pleteršnik
obklȃdati, -am, vb. impf. 1) herumlegen, Mur., Jan.; obkladati snope v kozolec, Kr.; — 2) belegen, Cig., Jan.; — fournieren, Jan.; — o. kolo, ein Rad felgen, V.-Cig.; — z delom koga o., jemanden mit Arbeit belasten, Z.; o. se s tujimi skrbmi, sich fremde Sorgen aufladen, Krelj; — o. koga s priimki, jemanden mit Schimpfnamen belegen, Z., DSv.
Pleteršnik
ǫ́drnica, f. das Gerüstbrett, Notr.; — deska, na kateri tisti stoji, ki snopje v kozolec deva, Notr.
Pleteršnik
okopẹ́ti, -ím, vb. pf. muchlig werden (o žitu, moki), Cig., Gor.-M., Svet. (Rok.); v kozolec zloženo mokro snopje okopi, rekše, segreje se in potlej oprhne ali splesneje, Lašče-Levst. (LjZv.); okopel, dumpfig, faulicht, muchlig, V.-Cig., M., C.; okopel kruh, kadar začne nekako mehek biti in se nitke po njem delajo, jvzhŠt.; okopelo dišati, mucheln, V.-Cig.
Pleteršnik
oslíca 1., f. 1) die Eselin; — 2) der Dacherker, C.; — 3) = kozolec, ogr.-C.; — 4) der Holzstoß, C.; — 5) óslica, der Garbenhaufen, vzhŠt., ogr.-Valj. (Rad); = kopica, der Strohschober, vzhŠt.-SlGosp.
Pleteršnik
pokloníčən, -čna, adj. p. kozolec, eine Getreideharfe, deren Dach sich auf der einen Seite erweitert und einen Schoppen deckt, C., Z.
Pleteršnik
preobŕniti, -nem, vb. pf. umwenden, umkehren; vse p., alles in Unordnung bringen, jvzhŠt.; kozolec p., einen Burzelbaum schlagen, jvzhŠt.; — umwandeln: vodo v kri p., Cig., Jsvkr.; p. se na kaj, sich in etwas verwandeln, ogr.-Valj. (Rad); dan se je bil v noč preobrnil, Jsvkr.; — umstimmen, Cig. (T.); bekehren, Cig., Jan.; p. grešnike, Jap. (Prid.); p. se, sich bekehren, Jap. (Prid.); — p. se, umschlagen, umsatteln (fig.), Cig.
Pleteršnik
sámčast, adj. einzeln, einfach: samčasti kozolec, die einfache Getreideharfe (opp. vezanik), Polj.; — s. kol, ki ni cepljen, ampak iz celega drevesca, Poh.
Pleteršnik
sáməc, -mca, m. 1) der Einsame, Cig., Svet. (Rok.); pripovest o samcu-možu, ki je ob morju kočo imel, Jurč.; — 2) der ledige Mann, der Junggeselle; — ein ungepaarter Vogel (Männchen), Cig.; — 3) das Thiermännchen; — 4) der Heftelhaken, Cig.; — 5) stol za enega človeka, Svet. (Rok.), Gor.; Na samcih sedi gospoda, Vod. (Pes., rok.); — 6) ein einspänniger Wagen, der Einspänner, DZ., Cig., Dol.; vozovi samci, Levst. (Nauk); — 7) kozolec z eno vrsto bran (štantov), Svet. (Rok.), Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.), Notr.; — 8) = samski hrib, ein isolierter Berg, Jes.
Pleteršnik
Pleteršnik
strẹ̑łba, f. 1) das Schießen, das Feuer, Cig., Jan.; — 2) das Schießwerkzeug: zdajci teče po strelbo svojo, in puh! letela je puščica pod kozolec, Jurč.; — das Geschütz, V.-Cig., Jan.
Pleteršnik
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 22
Dostopnost