Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo Etimološki
bezgȃvka -e ž
Pleteršnik
dẹ́lati, dẹ̑lam, vb. impf. 1) arbeiten: moli in delaj; dela kakor črna živina; d. pri kom, bei jemandem in Arbeit stehen; na rokah d., ein Handwerk üben, V.-Cig.; tlako d., Robot leisten; na gosli delati, die Violine spielen, C.; stroj dela, die Maschine geht, Cig. (T.); — verfertigen; klobase d., Würste machen; sveče d., Lichter ziehen; pot, gaz d., einen Weg bahnen; gnezdo d., ein Nest bauen; seno d., heuen, Jan.; — zajka mlade dela, ist im Gebären begriffen, Cig.; krava dela, Z.; ovce delajo, Bes.; — thun, treiben: krivico d., unrecht thun; pokoro d., Buße thun; pravico d., Recht üben; — machen: koga srečnega d., jemanden glücklich machen; hleb dela obraz lep, Ravn.-Mik.; iz komarja vola, iz mušice konja d. = aus einer Mücke einen Elephanten machen; norca si d. iz koga, jemanden zum besten haben, mit jemandem Possen treiben; — hervorbringen: čudesa d., Wunder thun; mleko dela smetano, auf der Milch bildet sich der Rahm; sneg zamete dela; d. se, sich bilden, entstehen: na rani se krasta dela, die Wunde verharscht; noč, dan se dela, die Nacht, der Tag bricht an; k dežju, k hudemu vremenu se dela, ein Regen, ein Gewitter ist im Anzuge, jvzhŠt.; bridko se jima dela, es berührt sie bitter, Ravn.; — machen, bereiten, verursachen; prostor d., Platz schaffen; hrup d., Aufsehen machen; šum d. s čim, mit etwas prangen, V.-Cig.; kratek čas d. komu, jemanden unterhalten; srce komu d., Muth machen; senco d., einen Schatten machen; to mi težave v prsih dela, das verursacht mir Brustbeklemmungen; prepir, škodo, napotje, skrb, sramoto komu d., obljuba dolg dela, Npreg.; — d. komu, jemandem es anthun, ihn behexen, Cig.; — wirken: za občno korist d., für das allgemeine Wohl thätig sein; na to d., dahin wirken; — handeln: brez glave d., unüberlegt handeln; delaj, kakor najbolje veš in znaš, handle nach deiner besten Einsicht; — verfahren, umgehen: grdo, lepo s kom d., jemanden gut, schlecht behandeln; dela z njim kakor svinja z mehom; — d. se, kakor bi ..., sich geberden, sich stellen, als ob ..., d. se bolnega, sich krank stellen; d. se prijatelja, Freundschaft heucheln; — 2) = obdelovati: njivo d., Dict., Jsvkr.; Kaj da vrta več ne dela? Greg.
SSKJ²
grínta -e ž (ȋ)
1. nar. krasta: grinta se je pri umivanju odluščila; na glavi ima grinte
// mn. garje: nalezel se je grint; grinte pri ovcah
2. krasti podobna tvorba na rastlini ali sadežu: grinte na deblu; letošnje sadje je polno grint
3. slabš. bolehen, slaboten človek: še vedno je taka grinta kot pred leti / kot psovka pusti nas na miru, grinta zoprna
Pravopis
grínta -e ž (ȋ) ~e na sadju; pokr. krasta; člov., slabš. |bolehen, slaboten človek|; zmer. ~ zoprna
Celotno geslo Etimološki
grȋnta -e ž
Celotno geslo Kostelski
grintagˈriːnta -e ž
Celotno geslo Etimološki
hrápav -a prid.
SSKJ²
hrásta -e ž (á)
pog. krasta: hrasta se mu je naredila; odluščiti hrasto
Pravopis
hrásta -e ž (á) neknj. pog. krasta
Celotno geslo Etimološki
hrásta – glej krásta
Pleteršnik
hrásta, f. = krasta, Dict., Cig., Jan.
Celotno geslo Hipolit
hrasta samostalnik ženskega spola

GLEJ: krasta

Vorenc
hrasta žF7, crusta, -ae, ex ulcere, vel vulnerehraſta, ṡhkorja; emarginareod ene bolezhine, ali tura tó hraſto prózh odréti; emplastrum escharoticumen flaiſhter, kateri hraſto déla; formicatioena boléṡan, ali hraſta na zhlovéki, katera griṡe, kakor de bi mravlinzi gomiṡlali; imperigo, -ginisliſhai, mlade, hude, bodezhe grinte, ali hraſte; petigo, -nisṡhpizhaſte hraſte, perhuti; psora, -aeſerbezha grinta, ali hraſta s'luṡzhinami; prim. krasta 
Celotno geslo Etimološki
hrástav – glej krásta
Celotno geslo Etimološki
hrástica – glej krásta
Celotno geslo Etimološki
hrȗška -e ž
SSKJ²
inkrustírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. obrt. vstavljati, vlagati kamen, biserovino, slonovo kost: vaze so inkrustirali z diamanti
// um. oblagati z boljšim materialom, zlasti kamnitim: stene so inkrustirali z marmorjem
2. knjiž. obdajati s prevleko, skorjo: apnenec inkrustira stene cevovodov; mah ob slapu se inkrustira
 
med. rana se že inkrustira na njej se dela krasta
    inkrustíran -a -o:
    inkrustirana fasada
Pravopis
inkrustírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; inkrustíranje (ȋ) kaj z/s čim obrt. ~ pokrov škatle z biserovino |vstavljati, vlagati biserovino v pokrov|; um. ~ stene z marmorjem |oblagati|; neobč. Apnenec ~a stene cevovoda |obloži|
inkrustírati se -am se (ȋ) neobč. Rana se že ~a |na njej se dela krasta|
Celotno geslo Etimološki
jȃd -a m
SSKJ²
krásta -e ž (á)
strjen, posušen izcedek na rani: krasta se naredi, odpade; imeti gnojne kraste; odluščiti krasto
// mn., nar. garje: nalezel se je krast
Število zadetkov: 49