Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Svetokriški
Ahimeleh m osebno lastno ime Ahimeleh: Veſselil ſe je Ahimelech im. ed., inu je djal, leta je taista sveta misa, na Katero bo postaulen ta shegnan Kruh S. Rejshniga Teleſsa Christuſſa ſijnu Bosſijga (I/2, 84) Ahiméleh, lat. V Achimelech, duhovniku v Nobu, ki ga je dal Savel usmrtiti (SP 1 Sam 21,2).
Pleteršnik
ájdov, adj. Buchweizen-: ajdov kruh, ajdove pleve.
Svetokriški
altar -ja m oltar: Nej super G. Bogu en lep Altar im. ed. is resaniga kamina ǀ Angel Boshij Dagona s' Altarja rod. ed. dol vershe ǀ Dalezh od mojga Altaria rod. ed. ǀ je ta vogu is altarja rod. ed. vſel ǀ tedaj hozhem is altaria rod. ed. mojga ſerza dolli uorezhi malika Dagona ǀ s'Altaria rod. ed. ie bila Dagona vergla ǀ Henricus tudi en dan je shal k'Altariu daj. ed. S. Masho pejti ǀ S. Paulus je bil v'tu Meſtu Athenes prishal, inu en Altar tož. ed. nashal ǀ ſijn Boshij vſak dan s'Nebeſ pride na altar tož. ed. kadar S. Maſha ſe bere ǀ pod tem shegnanim ublatu na Altariu mest. ed. ǀ per Altarju mest. ed. ga najde ǀ bi imeli gorejti na altarju mest. ed. nashiga ſerza ǀ ſtoii na Altoriu mest. ed. ǀ kolena pred Altariam or. ed. perpognit ǀ pred Altarjom or. ed. ſo klezhali ǀ puſti ondi tvoi dar pred Altariem or. ed. ǀ Ta S. Ozhak je dua Altaria tož. dv. G. Bogu h'zhaſti ſiſydal ǀ ſe troshtash, de Cerku, Altary im. mn., Sacramenti, Odpustiki, Mashniki, inu Duhouni taisto puſledno uro bodo pomagali tvojmu isvelizhenu ǀ kaj pomenio tij nagy, inu obrupani Altarij im. mn. ǀ kulikain takushnih Altariu rod. mn. bi naſhal ǀ ſo bily sazheli ty Camenitvi Maliki ſe treſti, inu is Altariou rod. mn. doli padat ǀ vſy Maliki po cellem meſti ſò bily s' Alteriou rod. mn. padli ǀ kakor ſo bily sazheli Altarje tož. mn. dellat h' zhaſtu S. Sebaſtiana, prezej kuga nehà ǀ Altarie tož. mn. lepe je dellal, ali malukadaj je pred taiſtimi molil ǀ satorai sapovej Altarè tož. mn. sijdat, shgane offre perpraulat ǀ je percej Alterje tož. mn. puſtil poſtavit ǀ lepshi ym dishi duh od prate v' kuhini, kakor shegnanu kadillu per Altaryh mest. mn. ǀ kateri na vſijh S: Altariah mest. mn., nam je perpravil ta s: kruh ← lat. altāre ‛oltar’; → oltar
Prekmurski
àngjelski -a -o prid. angelski: Angyelſzko Pozdrávlanye KMK 1780, 31; Krüh Angyelszki KM 1783, 57; ſereg angyelſzki BKM 1789, 1b; rejcs angyelſzko SŠ 1796, 60; angyelſzko moucs KŠ 1754, 251; z-Angyelſzkov KŠ 1771, 669; Po angyelszkoj právoj povészti BRM 1823, 4; Na angyelszko nedelo KOJ 1845, 93; Koróno angyelszko je dáo prineszti KOJ 1848, 113
Vorenc
beli sam.F11, albatus, -a, -umv'bélo oblizhen; albugobélu v'ozhéh; alburnumtá drugi lúb per drevji, tú je ta beili; candidatusv'beilu oblizhen, k'eni ſluṡhbi naménîen, Bermar; galbamatustakú v'beilu oblizhen;interalbicarenabélu vleizhi; lienteria, -aetakaſna griṡha, ali tá beila, dertje, drift, kadar ta nepozerana ṡhpiṡha zeila od zhlovéka grè; oculi albugo, albumenbeilu v'ozhéh; ſecundarius panistá krúh is ṡmeiſe, ta bliṡhniſhi krúh ṡa tem beilim, ſorṡhizhni krúh, ta drugi krúh; subalbicarebeilkaſt biti, na beilu vleizhi; ſubcandidus, -a, -umbeilkaſt, v'meis s'beilim ṡmeiſhan
Pleteršnik
bìk 1., bíka, m. 1) der Stier; divji b. = tur, Cig.; moškatni b., der Moschusochs, Erj. (Z.); preg. pojdi se z bikom bost! (tako pravi, kdor se neče ustavljati človeku, ki si ne da nič dopovedati); — psovka nerodnemu človeku; — 2) trsni b. in einem Bogen angebundene Weinrebe, C., Z.; (prim. konj); tudi: neobrezana rozga, jvzhŠt.; — 3) der Stechapfel (datura stramonium), C.; — 4) peč za kruh, sadje, lan, C., vzhŠt.; — 5) nesežgan kamen med apnom, Gornja Savinska dol.-DSv., tudi: surovina v kuhanem krompirju ("bə̀k, -à"), Gor.-Cv.
Vorenc
biskot mF4, copta, -aekrúh biṡkot; nauticus panisbrodnarṡki kruh, dvakrat pezhen, biṡcot; panis biscoctusbiṡkot dvakrat pezhen; panis nauticusmornarṡki kruh, biṡkot
Prekmurski
blagoslòv -a m blagoslov: tvoj blagoſzlov BKM 1789, 24; Blagoſzlov KM 1790, 111; ſztvojim ſzvétim blagoſzlovom TF 1715, 47; ſztvojim ſzvétim blagoſzlovom ABC 1725, A6a; nai blagoſzlov Abrahámov med pogane pride SM 1747, 17; Otsé blagoſzlov potrdi KŠ 1754, 33; po blagoſzlovi krüh i vino zovéta KŠ 1754, 8b; Agneczi blagoſzlov i poſtenyé KŠ 1771, 776; vu vſzem blagoſzlovi KŠ 1771, 574
Vorenc
bližnji  prid.F13, accola, -aeblishni mejásh, ali ſoſſed; agnatablishnîa, od ozheta tetta; agnatiblishnîa ṡhlahta po ozhetu; cognatatetta, ſvieſt, bliṡhnîa ṡhlahta; consangvineusrodják, bliṡhnîa ṡhlahta; consanguinitasſvojáſt, bliṡhnîa ṡhlahta; genere ſum ei proximusjeſt ſim nîemu bliṡhîa ṡhlahta; GermanusNemez: tudi brat, tovaruṡh, ṡhlahta bliṡhnîa; propinquus, -a, -umbliṡhnî; proximitasbliṡhnîa ṡhlahta; sangvine junctusbliṡhnîa ṡhlahta; suus haeresbliṡhnî erbizh, nîegou erbizh; vicinus, -a, -umbliṡhnî ſoſſid
  1. bližnjejši F2, propriorbliṡhniſhi; ſecundarius panistá krúh is ṡmeiſe, ta bliṡhniſhi krúh ṡa tem beilim, ſorṡhizhni krúh, ta drúgi krúh
  1. najbližnjejši  F2, citimus, -a, -umnarbliṡhnîſhi per naṡ; vicimiſsimusnarbliṡhniſhi ſoſſid
  1. najbližnji menixkoṡhiza nar bliṡhnîa moṡhjani
Vorenc
bodi vez.F19, estobodi ſi takú,jeſt puſtym taku biti, bodi; evectus, -usena voṡhnîa bodi ſi po ſuhim, ali po mokrim; facinus, -orisenu djanîe, bodi ſi kakerſhnu hozhe; farraginaria, -orum, farrago, -niskerma ṡa ṡhivino, ena ṡmeiṡ bodi ſi kakerſhne rizhy hozhe; immolitus, -a, -umṡydan, bodi ſi kakòr kuli hozhe ṡzimpran; panis comunisſléherna ſorta kruha, kakerſhen li koli krúh bodi; panniculariatú maihinu blagú kateru en jetnyk ſabo v'jezho parneſſe, ſi bodi gvant, ali danarji; perpaululumbodi kakòr malu hozhe, k'narmanſhimu; qualiscunquekakerſhenkuli bodi; qualitercumquev'kakerſhno kuli bodi visho; quantuluscunquebodi ſi maihin kakòr kuli hozhe; quantumcunquekolikar kuli bodi; quocunquekamer kuli bodi; quoquomodokakorkuli bodi; stupa, -aepredivu, ſi bodi lanenu, ali konopnu; ubicunquekirkuli bodi; undelibetis katerigakuli meiſta bodi, od kateriga kuli kraja bodi; usurpatiopolaſtnenîe: tudi v'navadi iméti eno reizh doſtikrat nuzati, ali imenovati, ſi bodi s'beſſedo, ali s'djanîam
Pleteršnik
borǫ́v, adj. 1) Kiefer-, Föhren-; b. les; borove saje, der Kienruß, Cig. (T.); — 2) geschmacklos trocken, Jan., C.; b. kruh, borova jed, Št.; borovo meso, saftloses Fleisch, Št.
Pleteršnik
božȋčnik, m. 1) kruh, ki je na mizi od sv. večera do sv. treh kraljev, das Weihnachtsbrot, Cig., Jan., C.; — 2) = december, C.
Vorenc
brambor (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) mcyclaminos, vel cyclaminus, vel cyclaminumbrambôr, svinske kruh Scop. [Imena brambôr Scopoli nima; Pohlin ga je poznal iz kakšnega češkega ustnega ali tiskanega vira.]
Vorenc
brodnarski prid.nauticus panisbrodnarṡki krúh, dvakrat pezhen, biṡcot
Pleteršnik
cmokàt, -áta, adj. kloßig; c. kruh.
Vorenc
cukren prid.panis zacharaceuszukrèn krúh
Vorenc
črn prid.F46, ater, atra, atrumzhirn, zhirn kakòr vogil; atra biliszhirna ṡholzh, kry melancoliṡh, od ẛazhirneliga ẛholzhá boléẛan; atricolorzherna farba; crocire, crocitarekrokati, krizhati, kakòr en krokar, ali zhern vrán; furvus, -a, -umzhern; hypocandriatú mehku na ſtrani, boléṡan te zherne ṡholzhy, ṡmamlenúſt; internigransv'meis zhern, ozhernklaſt; mare Euxinumzhernu morjè per Conſtantinopoli; melancholia, -aeklavernoſt, ena zherna ṡhólzh, ali kry, katera zhlovéka ṡhaloſtniga déla, umnoſti teṡhkozha; nigerzhern; panis aterzhern krúh; ravidi oculizherne ali plave ozhy; teter, tetra, tetrumgard, zhern
  1. èrnejši nigrior, nigriuszhernéſhi
  1. najèrnejši nigerimus, -a, -umzilú narzhernéſhi

Iz Slovarja Pohlinovih pripisov:
črn prid.veratrum albumzhmerika Scopoli album. Nigrum zherna, erdezha zhmerika
Prekmurski
dàleko tudi dàlko prisl. daleč: ſtera zdalekoga prináſa ſzvoj krüh KŠ 1771, 817; Moudri od daleka prido BKM 1789, 57; zaka tak daleko sztojis TA 1848, 8; blodim zdai dalko TF 1715, 67; Dalko od méne grehota KM 1783, 291; 'zaloſzt dalko goni BKM 1789, 196
Pleteršnik
debeláčev, adj. = koruzen: d. kruh, Levst. (Zb. sp.).
Svetokriški
delati -am nedov. 1. delati: kakor ena shivina dellat nedol. morimo ǀ sapovej 60. dnij ſe postiti, inu pokuro delat nedol. ǀ dokler ſe je imel dan dallat nedol. ǀ je shal v'ſvojo shtazuno dellat namen. ǀ Gdu je tebe Dellauz dolshan plazhat? Taiſti, katerimu dellam 1. ed., inu nikar teiſti, katerimu nedellam +1. ed. ǀ aku hudu dellash 2. ed., nikar dobriga lona nezhakaj ǀ obenu prepovedanu dellu nedelash +2. ed. ǀ Kej dela 3. ed., Kej ijszhe s'luzhio? ǀ Kakorshen je zhlovek takorshne misly inu ſodbe od teh drusyh dejlla 3. ed. ǀ drusiga nedella +3. ed. temuzh semlo rijè ǀ druſiga nedela +3. ed., ampak tuli, inu laia, uiejda, inu griſe ǀ po lejti zellidan na ſonzi dellamo 1. mn., inu ſe shgemo ǀ Kar kuli delamo 1. mn. pred oblizham Boshim imamo ſturiti ǀ ſamy ſi skushnave dellate 2. mn. ǀ nuzh, inu dan s'vaſhmy Bukuomy rajtingo delate 2. mn. ǀ kaj miſlite vy ſtarishi, kateri druſiga nedellate +2. mn., ampak hishe sydate ǀ sdrashbe, inu ſourashtvu v'mej ſoſesko, inu shlahto dellajo 3. mn. ǀ folsh piſma delaio 3. mn., inu krive beſsede govorio ǀ Aku imaio hudo Gospoisko, druſiga nedelaio +3. mn., ampak taiſto kauneio ǀ obenimu shkode nedellaio +3. mn. ǀ nikar ga neſhaljmo, ampak pokuro dellajmo vel. 1. mn. ǀ Nikar nedellajte +vel. 2. mn. vrshoh G: Boga de ſte greshni ǀ niKar druge vrshoh nedelajte +vel. 2. mn. ǀ drugiga nej dellal del. ed. m, ampak muhe je lovil, inu vbial ǀ Ne bodem dolshniga Boga delal del. ed. m ǀ kaj je s' taiſto loterzo dellau del. ed. m ǀ gre veno puszhavo de bi drugem nedleſhnoſti nedellal +del. ed. m ǀ s' Roshenkranzam ſe je igrala, inu taku v'Zerkvi je pohushajne dellala del. ed. ž ǀ vſe skusi ſte hudu dellali del. mn. m ǀ kadar bi ony pezhy nedellali +del. mn. m po simi bi dergatali ǀ de bi njemu neperloshnoſt ne dellale del. mn. ž 2. obdelovati: ena nyva na kateri nezh neraſte, obedn jo nedella +3. ed. delati se pretvarjati se: jest ſe gluh delam 1. ed. ǀ vy ſe gluhi dellate 2. mn. ǀ shena ſe je gluha delala del. ed. ž ljubezen delati ljubiti se, spolno občevati: Mattere po drugim ſe nepofliſsaio, ampak de nyh Hzhere ſo lepe, offertnu guantane, de lepu snaio pleſsati, de ſe snaio taku sadarshati de ludem dopadejo, inu de v'nyh ſe salubio, inu cilu yh vuzhe koku imaio lubesan dellat ǀ Kaj bi rekle moje ſeſtre S. Dushe, kadar bi jeſt lubesan dellala del. ed. ž … s' tem ſaroblenem tepzam teh grehou. Ne, ne, n'hozhem shpota ſturiti moy shlahti, inu slaſti mojmu Ozhetu Nebeſhkimu špot se delati norčevati se: vy pak s'njega S. Imena ſe shpot delate 2. mn., inu ga shalite ven delati izdelovati: je bila takorshna lakota de shelod ſo mlejli, inu kruh vun delali del. mn. m
Število zadetkov: 419