kúlt -a m (ȗ)
knjiž., navadno s prilastkom izkazovanje časti z molitvami ali obredi, češčenje: poganski kult; kult boga, svetnikov / kult mrtvih; kult narave, rodovitnosti / verski kult
// izkazovanje časti, navadno pretirano, čaščenje: kult mladine; kult rase; gojiti kult umetnosti / kult cvetja na Japonskem / ekspr. z njim uganjajo pravi kult
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
astrálen -lna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na nebesna telesa: astralni svet; astralna megla / astralni kult pri starih narodih češčenje nebesnih teles
2. knjiž. breztelesen, nesnoven: astralno bitje / astralno telo v okultizmu duhovni dvojnik fizičnega telesa
// ekspr. prosojen, nežen: njeno belo astralno telo
1. nanašajoč se na nebesna telesa: astralni svet; astralna megla / astralni kult pri starih narodih češčenje nebesnih teles
2. knjiž. breztelesen, nesnoven: astralno bitje / astralno telo v okultizmu duhovni dvojnik fizičnega telesa
// ekspr. prosojen, nežen: njeno belo astralno telo
SSKJ²
SSKJ²
osébnost -i ž (ẹ̑)
1. vse lastnosti, značilnosti, ki jih ima človek kot posameznik: ohraniti svojo osebnost; avtorjeva osebnost v delu še ni dovolj izrazita; sodišče je upoštevalo storilčevo osebnost; oblikovanje, razvoj, vzgoja osebnosti mladega človeka; opredelitev osebnosti; publ. dati čemu pečat svoje osebnosti; ekspr. to je človek brez osebnosti neizrazit; pren., knjiž. to mesto ima svojo osebnost
// s prilastkom človek s temi lastnostmi, značilnostmi: biti formirana osebnost; obtoženec je neuravnovešena osebnost; imeti koga za nezrelo osebnost; on je izrazita umetniška osebnost
2. navadno s prilastkom moralno, kulturno, družbeno pomemben človek: on je osebnost, njegovi nasprotniki pa ne; razviti se v osebnost; velike, vplivne, zgodovinske osebnosti; gosta je sprejel predsednik in druge visoke osebnosti; ekspr. borec za pravico je postal legendarna osebnost; osebnosti iz znanstvenega sveta; razvoj osebe do osebnosti / knjiž., ekspr. kult osebnosti
3. nav. ekspr. človek, oseba: manj samozavestna osebnost se ne uveljavi; položaj osebnosti v družbi
● star. pogosto je poudarjal, da se je treba ogibati osebnostim osebnim sporom, osebni zameri; knjiž. nastopajoče osebnosti v drami osebe, liki; ekspr. skoraj dva metra visoka profesorjeva osebnost postava
♦ ped. mladina z motnjami osebnosti; psih. ekstravertirana, introvertirana osebnost; integracija osebnosti povezovanje človekovih telesnih in duševnih lastnosti, motivov v enovito celoto; psiht. disociacija osebnosti pojav, da se kdo čuti in vede kot dvojna, večkratna osebnost
1. vse lastnosti, značilnosti, ki jih ima človek kot posameznik: ohraniti svojo osebnost; avtorjeva osebnost v delu še ni dovolj izrazita; sodišče je upoštevalo storilčevo osebnost; oblikovanje, razvoj, vzgoja osebnosti mladega človeka; opredelitev osebnosti; publ. dati čemu pečat svoje osebnosti; ekspr. to je človek brez osebnosti neizrazit; pren., knjiž. to mesto ima svojo osebnost
// s prilastkom človek s temi lastnostmi, značilnostmi: biti formirana osebnost; obtoženec je neuravnovešena osebnost; imeti koga za nezrelo osebnost; on je izrazita umetniška osebnost
2. navadno s prilastkom moralno, kulturno, družbeno pomemben človek: on je osebnost, njegovi nasprotniki pa ne; razviti se v osebnost; velike, vplivne, zgodovinske osebnosti; gosta je sprejel predsednik in druge visoke osebnosti; ekspr. borec za pravico je postal legendarna osebnost; osebnosti iz znanstvenega sveta; razvoj osebe do osebnosti / knjiž., ekspr. kult osebnosti
3. nav. ekspr. človek, oseba: manj samozavestna osebnost se ne uveljavi; položaj osebnosti v družbi
● star. pogosto je poudarjal, da se je treba ogibati osebnostim osebnim sporom, osebni zameri; knjiž. nastopajoče osebnosti v drami osebe, liki; ekspr. skoraj dva metra visoka profesorjeva osebnost postava
♦ ped. mladina z motnjami osebnosti; psih. ekstravertirana, introvertirana osebnost; integracija osebnosti povezovanje človekovih telesnih in duševnih lastnosti, motivov v enovito celoto; psiht. disociacija osebnosti pojav, da se kdo čuti in vede kot dvojna, večkratna osebnost
SSKJ²
prédnik -a m (ẹ̑)
1. sorodnik v ravni črti nazaj: vsi moji predniki so bili kovači; davni predniki; prednik po materini, očetovi strani; predniki in potomci / družinski predniki; kult prednikov / pes ima čistokrvne prednike; pren. jezikovni predniki slovenščine
// začetnik rodu: imeti skupnega prednika
// biol. organizem, vrsta, skupina organizmov, iz katere so se razvili drugi organizmi, vrste, skupine organizmov: strunarji so predniki vretenčarjev / predniki človeka
2. nav. mn. davni pripadnik kakega naroda, ljudstva: tu so živeli že njihovi predniki; naši slovanski predniki
3. predhodnik: moj prednik v pisarni / ogledal si je, kaj so napisali na klop njegovi predniki
♦ pravn. pravni prednik kdor neposredno prenese premoženje ali določene pravice na koga
1. sorodnik v ravni črti nazaj: vsi moji predniki so bili kovači; davni predniki; prednik po materini, očetovi strani; predniki in potomci / družinski predniki; kult prednikov / pes ima čistokrvne prednike; pren. jezikovni predniki slovenščine
// začetnik rodu: imeti skupnega prednika
// biol. organizem, vrsta, skupina organizmov, iz katere so se razvili drugi organizmi, vrste, skupine organizmov: strunarji so predniki vretenčarjev / predniki človeka
2. nav. mn. davni pripadnik kakega naroda, ljudstva: tu so živeli že njihovi predniki; naši slovanski predniki
3. predhodnik: moj prednik v pisarni / ogledal si je, kaj so napisali na klop njegovi predniki
♦ pravn. pravni prednik kdor neposredno prenese premoženje ali določene pravice na koga
SSKJ²
fáličen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na falus: falični kult / falične pesmi v starogrških sprevodih
nanašajoč se na falus: falični kult / falične pesmi v starogrških sprevodih
SSKJ²
fetišístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na fetišiste ali fetišizem: fetišističen kult / fetišističen strah; fetišistično gledanje na predmete
nanašajoč se na fetišiste ali fetišizem: fetišističen kult / fetišističen strah; fetišistično gledanje na predmete
SSKJ²
mrlíški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na mrtve ljudi, mrliče: mrliški kult / obraz ji je dobival že mrliško barvo / mrliški čuvaj / mrliška tišina mrtvaška / mrliški list izpisek iz mrliške matične knjige; mrliški ogled ogled mrliča zaradi uradne ugotovitve smrti; mrliški oglednik kdor opravlja mrliške oglede; mrliški prt prt, s katerim se pokrije mrtvaški oder; mrliški voz voz, vozilo za prevoz mrličev; mrliški voziček voziček za prevažanje mrličev, ki ga potiskajo ljudje; mrliški zvon v krščanskem okolju zvon, navadno najmanjši, ki naznanja smrt koga; mrliška bledica bledica, ki nastane zaradi prenehanja krvnega obtoka; mrliška matična knjiga matična knjiga s podatki o smrti prebivalcev; izpisek iz mrliške matične knjige dokument s podatki o smrti kake osebe; mrliška veža ali mrliška vežica prostor na pokopališču, v katerem leži mrlič na mrtvaškem odru
♦ lit. mrliške pesmi pesmi, ki se pojejo ob bedenju pri mrliču; med. mrliška lisa modrikasto mesto na koži mrliča, nastalo zaradi usedanja krvi; mrliška otrplost začasna otrplost, ki nastopi pri mrliču zaradi skrčitve mišic
nanašajoč se na mrtve ljudi, mrliče: mrliški kult / obraz ji je dobival že mrliško barvo / mrliški čuvaj / mrliška tišina mrtvaška / mrliški list izpisek iz mrliške matične knjige; mrliški ogled ogled mrliča zaradi uradne ugotovitve smrti; mrliški oglednik kdor opravlja mrliške oglede; mrliški prt prt, s katerim se pokrije mrtvaški oder; mrliški voz voz, vozilo za prevoz mrličev; mrliški voziček voziček za prevažanje mrličev, ki ga potiskajo ljudje; mrliški zvon v krščanskem okolju zvon, navadno najmanjši, ki naznanja smrt koga; mrliška bledica bledica, ki nastane zaradi prenehanja krvnega obtoka; mrliška matična knjiga matična knjiga s podatki o smrti prebivalcev; izpisek iz mrliške matične knjige dokument s podatki o smrti kake osebe; mrliška veža ali mrliška vežica prostor na pokopališču, v katerem leži mrlič na mrtvaškem odru
♦ lit. mrliške pesmi pesmi, ki se pojejo ob bedenju pri mrliču; med. mrliška lisa modrikasto mesto na koži mrliča, nastalo zaradi usedanja krvi; mrliška otrplost začasna otrplost, ki nastopi pri mrliču zaradi skrčitve mišic
- mrlíško prisl.:
mrliško bled obraz
● ekspr. mrliško svetiti medlo, slabotno
SSKJ²
orgiástičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na orgijo: orgiastični kult / orgiastična obsedenost, zamaknjenost / prisostvoval je orgiastični zabavi
nanašajoč se na orgijo: orgiastični kult / orgiastična obsedenost, zamaknjenost / prisostvoval je orgiastični zabavi
SSKJ²
tántričen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na tantro: tantrični kult; tantrični obredi; tantrična filozofija / tantrični budizem
nanašajoč se na tantro: tantrični kult; tantrični obredi; tantrična filozofija / tantrični budizem
SSKJ²
titoízem -zma m (ī)
politična doktrina in politični sistem v Jugoslaviji po letu 1948, imenovana po Titu: pozni titoizem; apologeti, pristaši titoizma; kult, tabuji titoizma; razpad titoizma; zločini titoizma / čas, obdobje titoizma
politična doktrina in politični sistem v Jugoslaviji po letu 1948, imenovana po Titu: pozni titoizem; apologeti, pristaši titoizma; kult, tabuji titoizma; razpad titoizma; zločini titoizma / čas, obdobje titoizma
SSKJ²
kúlten -tna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na kult: kultni predmeti, prostori; kultni spomeniki / kultna glasba / kultni plesi obredni plesi
nanašajoč se na kult: kultni predmeti, prostori; kultni spomeniki / kultna glasba / kultni plesi obredni plesi
Število zadetkov: 12
Dostopnost