Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Jezikovna

Zadetki iskanja

Jezikovna
Beseda »gej« in SSKJ

Kako to, da beseda gej, ki jo dandanes poznamo skorajda vsi, ni zabeležena v SSKJ-ju?

Jezikovna
Dolgi spletni naslovi: kako jih delimo?

Kako bi bilo najbolj smiselno na koncu vrstice deliti citirani spletni naslov, saj bi deljaj lahko napačno razumeli kot vezaj, ki je del spletnega naslova?

Jezikovna
Jezikovne izbire: »trening«, »vadba« ali »rekreacija«

Če profesionalni športnik trenira neki šport (za katerega dobi plačilo) in gre na trening. Kateri je pravi izraz za neprofesionalnega oziroma rekreativnega športnika? Ali ima takšen športnik trening ali vadbo ali ima rekreacijo?

Jezikovna
Kako je bolje: »minister za kulturo« ali »kulturni minister«?

Kregamo se, kaj je pravilno. Babi ponori, ko sliši na RA ali TV kulturni minister. Pravi, da so vsi »kao« kulturni, a samo eden je minister za kulturo. Da ne bom rekel kaj narobe, raje preverim pri vas. Hvala.

Jezikovna
Kako prevesti »cancel culture«?

Pozdravljeni, ali obstaja že kak uveljavljen slovenski prevod zveze cancel culture? Hvala.

Jezikovna
Kako sklanjati ime »Boko Haram«?

Vljudno prosim za nasvet, kako se pravopisno pravilno sklanja Boko Haram: Boko Harama ali Boka Harama?

Glede na pravopisno pravilo 867 bi sklepala, da bi se morali sklanjati obe sestavini moškega spola, torej Boka Harama (domnevam, da je -o »ustrezen končaj«, čeprav ni soglasniški). Ampak raba govori odločno v prid nesklonjivosti prve sestavine (60 zadetkov za Boko Harama in 4 zadetki za Boka Harama).

Tina Verovnik v Pravni praksi (članek Lepe pozdrave iz Burkine Faso ali iz Burkina Fasa?, letnik 2009, številka 44,stran 31) govori o naslednjih štirih skupinah:

  • imena so sestavljena iz ujemalnih besed, npr. Novo mesto, Novega mesta; Sierra Nevada, Sierre Nevade;
  • del imena je neujemalna sestavina in se zato ne sklanja, npr. Šmarje pri Jelšah, Šmarja pri Jelšah; Cortina d'Ampezzo, Cortine d'Ampezzo;
  • kadar pri tujih imenih nimamo občutka o samostojnosti njihovih prvin, sklanjamo le drugo prvino, npr. Adis Abeba, Adis Abebe;
  • nekatera tuja imena sklanjamo bodisi po 1. ali 3. točki (glede na to, ali imamo občutek za samostojnost prvin ali ne), npr. Rio de Janeiro, Ria de Janeira ali Rio de Janeira.

Domnevam, da gre v primeru Boko Harama za 3. skupino, zato v rabi prevladuje zapis, pri katerem se sklanja le druga prvina. Je moje sklepanje pravilno?

Jezikovna
Kdaj pišemo »zahod« z veliko in kdaj z malo začetnico?

Zanima me, je ZAHOD z veliko začetnico, če mislimo na razviti svet. (Če npr. nekdo iz Indije sanja o ZAHODU).

Kaj pa ZAHODNA kultura potem? ZAHODNE obleke?

Jezikovna
Lažne novice ali fake news?

Sem v terminološki zadregi pri uporabi termina lažne novice. Ali je prav, da v pogovorih s kolegi uporabljam angleški termin fake news, ker se pogovorno bolj uporablja kot slovenska različicalažne novice', ali bi morala zaradi obstajanja slovenskega termina uporabljati slednjega?

Jezikovna
Ločila pri nazivih in citatih

Že dlje časa se ukvarjam s potrditvijo svoje ideje, da morajo nazivi, ki se sicer pišejo z malo začetnico, biti z veliko, kadar so na začetku povedi, ki se ne konča s piko. To je najpogosteje na koncu dopisov oz. predgovorov v publikacijah, ko sledi podpis, npr.:

besedilobesedilobesedilobesedilobesedilo

dr. Janez Novak, minister

besedilobesedilobesedilobesedilobesedilo

akad. prof. dr. Marija Novak

besedilobesedilobesedilobesedilobesedilo

rektor prof. dr. Janez Novak

besedilobesedilobesedilobesedilobesedilo

urednik

Menim, da je to začetek povedi, ki se ne konča s končnim ločilom, zato mora biti zapisano z veliko začetnico, podobno kot pri pozdravu, ko lep pozdrav tudi ni z malo, čeprav nima končnega ločila (kaj menite pa o tem, da je vejica za »Lep pozdrav« tudi odveč?):

besedilobesedilobesedilobesedilobesedilo

Lep pozdrav

Janez Novak

Zanima me še, kako utemeljiti, da je navedba vira v znanstvenem besedilu brez ločila, ko se citira tudi končno ločilo, npr.:

Kot Bahtin tudi Lotman prostor povezuje neposredno s časom, njuni entiteti pa sta pogoj za obstoj kulture: »Razumsko človeško življenje, tj. življenje kulture, prav tako potrebuje posebno strukturo 'prostora in časa'. Kultura se organizira v obliki določenega 'prostora in časa' in zunaj te organizacije ne more obstajati. Ta organizacija se realizira kot semiosfera in s pomočjo semiosfere.« (Lotman 2006: 188)

Mogoče je tudi tako, torej brez pike v citatu: semiosfere« (Lotman 2006: 188). Vendar v tem primeru po mojem citat ni popoln, ker bi lahko bilo končno ločilo tudi vprašaj -- kaj pa v takem primeru?

Mogoča sta še dva načina: s piko zunaj oklepaja ali znotraj oklepaja, domnevno bolj pravilna, ker tako oklepaj »ne obvisi v praznem« sredi besedila:

semiosfere.« (Lotman 2006: 188).

in

semiosfere.« (Lotman 2006: 188.)

Hvala za mnenje in lep pozdrav

V. T.

Jezikovna
Množina in spoli – ponovno o podčrtajih

Vedno večkrat vidim zapise v stilu: Udeleženci_ke naj se zberejo v avli. Zanima me, če je to res potrebno.

Jezikovna
Pogovorni jezik učiteljev v šolah

Šolanje na daljavo zaradi prisotnosti koronavirusa, nam staršem, končno razkriva pravo stanje "negovanja" slovenskega jezika v slovenskih šolah. Tu ne mislim na pravopis, temveč na pogovorni jezik učiteljev. Prvič v življenju smo starši, doma, priče, da nekateri učitelji, ne prenašajo znanja na naše otroke v knjižni slovenščini. Uporabljajo anglicizme, germanizme, sleng, izposojenke iz tujih jezikov ... To vsekakor ne velja za vse učitelje, v vseh šolah, toda sam sem dnevno priča temu pri svojih otrocih, tako v osnovni, srednji kot visoki šoli, zato sklepam, da je to le vrh ledene gore. Prvič lahko tudi razumemo, kje se začne izkrivljati pogovorna slovenščina. Šolske ustanove, ki jim slepo zaupamo, da negujejo knjižno slovenščino, so doslej vedno delovale le za zaprtimi vrati učilnic. V podporo svojim opažanjem prilagam spletni naslov članka https://www.dnevnik.si/1042732127 , v katerem ravnatelj mag. Macuh pravi: "Institucija ima veliko neposrednega dela na različnih področjih in enostavno verjame in zaupa v pedagoške delavce, da izvajajo učne procese v knjižnem zbornem oziroma splošno pogovornem jeziku. Ampak, ali je res tako?" Če je ravnatelj g. Bojan Macuh, še pred koronavirusom, zapisal dvom o tem, potem danes lahko vidimo in slišimo, da ni tako. Mislim, da je zgoraj omenjena ugotovitev pomembna tudi za boljšo vključitev otrok raznih priseljencev v našo kulturno krajino. Če vse to spremenim v vprašanje, verjetno moram vprašati, kdo, kdaj, kaj mora storiti, da bo pouk stekel v jeziku, kot to narekuje zakon?

Jezikovna
Ponovno o »slovenski« oz. »Slovenski Istri«

V javnosti sem zasledil obotavljanje jezikoslovcev glede imena Slovenska Istra. Kakšni so oz. so bili razlogi za zapis z malo ali veliko začetnico in kakšno je vaše mnenje?

Jezikovna
Pregibanje samostalnika »somelje«

Prosim za odgovor na vprašanje, ali je mogoče tudi besedo sommelier pregibati po vzorcu premier. SP 2001 namreč pravi: premier – premierja in sommelier -- sommeliera. Potemtakem je narobe ponasvetusommelierjev, ker bi moralo biti ponasvetu sommelierov/sommelierev?

Jezikovna
Raba izrazov »v času« in »s strani«

Zanima me vaše mnenje glede jezikovnih nasvetov iz knjige Jezik naš vsakdanji Janeza Sršena (2. izdaja 1998, Gospodarski vestnik, LJ). On namreč odvsetuje rabo izrazov v času ... in s strani .... Primer:

  • v času dopusta – pravilno med dopustom,
  • "v času/za časa vojne – pravilno med vojno, v vojni,
  • v poletnem času – pravilno poleti

Mislim da primeri za s strani ... niso potrebni saj niso v duhu slovenskega jezika, se pa danes uporabljajo povsod, ne samo v novinarstvu in v medijih.

Jezikovna
Razlaga pojma »jezikovni tarzanizem«

Zanima me ali mi lahko pomagate pri pomenu besede tarzanizem? Pri članku Marka Zajca z naslovom Jezikovni tarzanizem, sem najprej poskušala najti informacije kaj pomeni beseda tarzanizem. Te besede še nisem nikoli slišala. Na spletu o tej besedi nisem zasledila podatkov. Po prebiranju članka pa menim, da gre za neko bistvo članka, kjer je prikazan pogled na slovenščino. Ponižujoč pogled na slovenščino v primerjavi z drugimi jugoslovanskimi jeziki, v sklopu jezikovnega razsodišča. Tarzanizem kot nek tarzan, ki živi v džungli, nekaj slabega, pa čeprav sploh ni slab, ga okolica ne sprejema, zavrača, sploh mu ne dajo možnosti.

Jezikovna
Razlike v slovarjih: »Kitajski zid« in »kitajski zid«

Kako naj bi pisali Kitajski in Berlinski zid. Do pred kratkim sem mislila, da z veliko začetnico, a so me gesla v slovarju in pravopisu zmedla.

Jezikovna
Slovenski izraz za »Chrismukkah« je »božuka«?

Kako bi lahko poslovenili ime praznika chrismukkah, ki povezuje krščanski božič in judovsko hanuko?

Jezikovna
Sopomenki: »raven« ali »nivo«?

V veliko različnih besedilih sem zasledila uporabo obeh samostalnikov v enake namene - raven oziroma nivo.

RAVEN "Tri ravni zdravstvenega varstva Zdravstvena dejavnost zajema primarno, sekundarno in terciarno raven..." Vir: https://www.gov.si/podrocja/zdravje/organiziranost-zdravstvenega-varstva/

NIVO "Nivo arktičnega ledu bo letošnjega septembra dosegel rekordno nizko raven" (celo oba samostalnika v isti povedi!) Vir: https://www.dnevnik.si/263334

Ko sem še obiskovala Filofaks (haha ;) pred ne-vem-koliko leti), je veljalo, da je "nivo" tujka, slovenski izraz za to pa "raven", in da je treba vse "nivoje" pridno lektorirati v "ravni". Ali je to res? Ali to še velja? Ali je sploh kdaj veljalo? Gre za razliko med zbornim jezikom in drugimi zvrstmi? Ali kaj drugega? Hvala za odgovor.

Jezikovna
Svojilni pridevnik iz ženskega priimka »Lundy«

Zanima me, kako se pravilno zapiše: Lundyin model ali Lundyjin model?

Jezikovna
Tri največje jezikovne nemarnosti :)

Ni mi vseeno za slovenščino in precej reči me moti pri njeni pisni in govorni rabi. Ko sem se vprašal, kaj pa najbolj zbode mojo jezikovno občutljivost, so na vrh brozge priplavale tri nemarnosti:

  • v kolikor, torej razpasla se, hiperkorektnostna in nepotrebna zamenjava za veznik če, ki je na dobri poti, da izumre;

  • z teboj, torej nepravilna raba predlogov s in z, v govoru napačna celo dvakrat: najprej zaradi same nepravilne izbire potem pa še zaradi nepovezanega izgovora; po drugi strani je prav to, da govorci predlog in njemu sledečo besedo izgovarjajo ločeno, razlog, da ne zaznajo napačne izbire, saj bi sicer spoznali, da, recimo, zteboj ni mogoče izgovoriti;

  • vprašanje, na katerega, torej izgubljanje občutka, da gre za samostalnik srednjega spola in sklanjanje po moški sklanjatvi.

Se strinjate, da gre za precejšnje težave, na katere bi kazalo bolj opozarjati?

Število zadetkov: 24