lákotnik -a m (á)
1. ekspr. lakomen človek: vsi vedo, da je oderuh in lakotnik / kot psovka: zemlje si lačen, lakotnik; ali bi rad vse sam pograbil, ti lakotnik
2. ekspr. sestradan človek: s slastjo lakotnika je pojedel kruh / ti lakotniki so vse pojedli
3. nar., navadno v zvezi zajčji lakotnik grmičasta rastlina z rumenimi metuljastimi cveti; navadna metla: na poseki se razrašča zajčji lakotnik
● ekspr. živina je čutila, da se okoli staje potika lakotnik volk
♦ čeb. roj lakotnik čebelja družina, ki se zlasti zaradi pomanjkanja hrane izseli iz panja
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
lákotnik -a m, člov. (á) poud. |sestradan človek; lakomen človek|
lákotnica -e ž, člov. (á) poud.
lákotničin -a -o (á) poud.
lákotnica -e ž, člov. (á) poud.
lákotničin -a -o (á) poud.
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
lákotnik, m. 1) der Vielfraß, V.-Cig.; — 2) der Hungerleider, Dict.; — 3) der Habsüchtige; — 4) = lakotnica 2), die Weiche, Cig., M., C., Ravn.-Valj. (Rad), Šmartno pri Litiji-Štrek. (LjZv.); — 5) = lakotnica 3), das Gießschaff, Rib.-DSv.; — 6) der haarige Ginster (genista pilosa), Cig., Jan., Medv. (Rok.); — tudi: das Hungerblümchen (draba), Z., Medv. (Rok.).
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
lakotnik samostalnik moškega spola
Vorenc
Čebelarstvo
Čebelarstvo
Število zadetkov: 10
Dostopnost