Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.

Zadetki iskanja

SSKJ²
lép2 -a -o tudi prid., lépši (ẹ̑ ẹ́)
1. ki ima v estetskem pogledu pozitivne lastnosti; ant. grd: lep človek; lep obraz; ima lepe noge; mlada in zelo lepa ženska; mnogo lepši je od nje; lepa kot sonce / lepe, čitljive črke; lepa obleka, slika / lep glas; lepa hoja / lepa kombinacija barv / bila je lepa v telo, v glavo pa ne imela je lepo telo; ekspr. zelo rada je lepa rada se lepo oblači, neguje
// nav. ekspr. čist, snažen: učenci imajo lepe zvezke; vaš avto je zmeraj lep / ima lepo delo
2. ki kaže, izraža pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: lepi nauki; še lepši zgled mu je dajal oče / lepo ravnanje z ujetniki / ima zelo lepe navade / pravila lepega vedenja
3. s širokim pomenskim obsegom ki se pojavlja v taki obliki, da vzbuja ugodje: to je najlepši letni čas / lepi kraji; lepa pokrajina / poslušala je lepo glasbo; pripovedovala je lepe pravljice / imeli so lepo vožnjo prijetno, zanimivo
// ki prinaša veselje, zadovoljstvo: na vse mu je ostal le lep spomin; odnesli so najlepše vtise / ekspr.: to so bili nepozabno lepi dnevi; najlepše ure svojega življenja je preživel tu / čaka ga lepa prihodnost
4. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželene lastnosti zlasti glede na zunanjo podobo v precejšnji meri: letos ima lep krompir; lepa moka; kruh ima lepo skorjo; spomladi ceste niso lepe / piše lep jezik pravilen in izrazno bogat / naredil se je lep dan sončen, jasen; lepa jesen sončna, z malo dežja
5. nav. ekspr. ki po obsegu, količini presega povprečje: ima kar lepe dohodke; odšteti je moral lepo doto; to je lepa plača / lep obisk razstave / ima lepo kmetijo; lepo posestvo
// z izrazom količine precej velik, precejšen: lep del govora je zamudil; spremil ga je lep kos poti / za to je plačal lepo vsoto / že lepo vrsto let sta skupaj
6. nav. ekspr. izraža visoko stopnjo pozitivnega: športniki so dosegli lepe rezultate; roman je doživel lep uspeh / lepo celjenje rane / pošiljam vam lepe pozdrave / doživel je lepo starost / kot izraz hvaležnosti: hvala lepa, najlepša hvala za pomoč; »Izvolite!« »Hvala lepa.«
7. iron., s širokim pomenskim obsegom izraža
a) negativnost česa: imaš pa res lepo pisavo / lep zgled ji daje; v lepo družbo zahajaš; lepe stvari sem slišal o tebi
b) vsebinsko zanikanje samostalnika, na katerega se veže: ti si pa lep poštenjak, prijatelj / lepe možnosti so to; lepo presenečenje si mi pripravil
8. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: živita v lepi harmoniji; to so lepe perspektive; imel je lepo priložnost / iron. ti si mi pa lepa neroda
● 
ekspr. že lep čas ga čakam precej dolgo; ekspr. to so bili lepi časi lepo je bilo; lepega dne se je vrnil nenadoma, nepričakovano; vznes. gledal bom lepše dni doživel bom čas, ko bom srečnejši; knjiž. lepi spol ženske; za brata nima lepe besede ni prijazen, dober z njim; z dobro, lepo besedo pri njem nič ne opraviš s prijazno izraženo željo, zahtevo; ekspr. lepo godljo si nam skuhal povzročil, da smo v neprijetnem, zapletenem položaju; iron. hvala lepa za tako pomoč če mi ne moreš, nočeš drugače, izdatnejše pomagati, mi tudi tako ni treba; ekspr. na lepe oči posoja denar brez zagotovila, da mu bo kdaj vrnjen; ekspr. lepa reč, kaj naj storim izraža zadrego; ekspr. ta je pa lepa česa takega nisem pričakoval; ekspr. človek v najlepših letih od 30. do 50. leta; preg. lepa beseda lepo mesto najde na vljudno vprašanje se dobi navadno vljuden, ugoden odgovor
♦ 
bot. lepi čeveljc zaščitena gozdna kukavica, Cypripedium calceolus; lepi jeglič prijetno dišeča, trobentici podobna gorska rastlina z rumenimi cveti, Primula auricula; lepa kislica rastlina z majhnimi pritličnimi listi in do vrha olistanim socvetjem, Rumex pulcher
    lepó 
    1. prislov od lep: rana se lepo celi; cvetje lepo diši; lepo se držati; zna se lepo izražati; lepo so si opomogli; lepo pisati, risati; lepo vas prosim za pomoč; lepo ravnajo z otroki; no, to se pa res lepo sliši; lepo oblikovane roke; lepo zelena trava / elipt. z njim je treba lepo lepo ravnati / v povedni rabi: jutri bo najbrž lepo sončno, jasno; pomisli, kako bo lepo na plesu
    2. vljudno, prijazno: lepo se mu je nasmehnila; zelo lepo ga pozdravlja; lepo vprašati / lepo so ga sprejeli / lepo mu je prigovarjal, naj gre
    3. v povedni rabi izraža
    a) s smiselnim osebkom v dajalniku precejšnje zadovoljstvo psihičnega, zdravstvenega ali gmotnega stanja: lepo mi je; v življenju mu še ni bilo tako lepo / lepo ji je pri srcu
    b) prijetnost česa: lepo je živeti z ljudmi, ki se razumejo; lepo je, če gre vse po sreči / lepo jih je bilo gledati, kako rastejo
    c) nav. elipt. pohvalo, odobravanje: to je bilo lepo od njega; lepo je, da si prišel; lepo, da si nas obiskal; lepo, lepo, kar tako naprej
    č) nav. elipt. zadovoljstvo nad čim: lepo, da si ostal doma; lepo, da ni zamudil; lepo, da smo vsi zdravi / kot vzklik poglejte, kakšen razgled! Lepo, čudovito
    4. izraža, da dejanje poteka nemoteno brez omejitve: po delu so vsi lepo odšli domov; posekal je gozd in vse lepo poplačal / ekspr. mi delamo, vi pa lepo sedite
    // izraža obzirnost zapovedi: vse nam lepo povej; lepo po vrsti vstopajte / ekspr. pa lepo ga boš pustil, če ti rečem
    // z oslabljenim pomenom poudarja pomen besede, na katero se veže: lepo dela in se za nič ne meni; lepo pameten bodi, pa bo vse v redu; pustite ga lepo pri miru
    ● 
    lepo se mu je godilo ni imel ne gmotnih ne drugih težav; grozdje lepo kaže bo dobro obrodilo; iron. tako, vedno lepše izraža nejevoljo
    lépi -a -o sam.:
    grde ne mara, lepe pa ne dobi; ni šlo ne z lepo ne z grdo ne s prigovarjanjem ne s silo, pritiskom; delati se lepega kazati lastnost(i), ki v resnici ne obstaja(jo); ločevati lepo od manj lepega; zaradi lepšega je spregovoril brez notranje potrebe, da bi napravil dober vtis; pog. iti na lepše od doma tja, kjer se človek prijetno počuti; ekspr. na (vsem) lepem so jo oblile solze nenadoma, brez vidnega vzroka; v lepem hodijo na sprehode v lepem vremenu; z lepim pri njem nič ne opraviš zlepa; poudarjanje lepega v umetnosti; vera v lepo
Celotno geslo Sinonimni
lepó1 nač. prisl.
izraža, da se dejanje, stanje povezuje s pozitivnimi lastnostmi v estetskem pogledu
SINONIMI:
ekspr. krasno1
GLEJ ŠE SINONIM: pravilno1, prijazno, prijetno1
GLEJ ŠE: grdo1
Celotno geslo Sinonimni
lepó2 povdk.
1.
s prislovnim določilom izraža stanje, pri katerem kdo doživlja ugodje
2.
z nedoločnikom izraža, da se imenovano dejanje, stanje pojavlja v taki obliki, da vzbuja ugodje
SINONIMI:
čudovito2, zastar. divota, ekspr. krasno2, ekspr. krasota, knj.izroč. lepota2, ekspr. poezija, ekspr. slast2, ekspr. užitek2
3.
izraža, da je kaj sprejeto s pohvalo, odobravanjem
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: dobro4, jasno4, prav3, prijetno2
Pravopis
lepó1 nač. prisl. lépše (ọ̑; ẹ̑) ~ dišati; ~ ravnati s kom; zelo ~; Po delu so vsi odšli ~ domov; Vse nam ~ pove |po pravici|; poud.: ~ pameten bodi, pa bo vse v redu |samo|; Pustite ga ~ pri miru |kar|
Pravopis
lepó2 povdk. (ọ̑) komu ~ mi je (pri srcu); V življenju mu še ni bilo tako ~; To je bilo ~ od njega; ~ je, da si prišel; izpust. ~, da ni zamudil; Jutri bo najbrž ~ |sončno, jasno|
Celotno geslo Frazeološki
lepó Frazemi s sestavino lepó:
[lepó] po vŕsti, kàkor [so] híše v Tŕsti, [lepó] po vŕsti, kot [so] híše v Tŕsti
Prekmurski
lepó tudi léipo in lepóu in lipóu prisl. lepo: lepou pomali prekláda TF 1715, 7; greisnike zval, leipo vſze na pokoro SM 1747, 67; ſtere je lepou opominao KM 1796, 109; poszlühsa k-nyemi ponizno i lepo gucsecsega KOJ 1848, 5; Navcsim te lepô szedeti KAJ 1870, 10; V dosztih mesztáj gorice lepô ká'zejo AI 1875, kaz. br. 8; Gde ſzi lipou pocsiném KŠ 1754, 261; ti ſzi eſzi ſzedi lipou KŠ 1771, 747; Gde ſzi lipou pocsiném BKM 1789, 281; czvejtje, Kou rano lipou preczveté SŠ 1796, 11
lèpše lepše: lepse je tebi idti vu 'zitek KŠ 1771, 132; ka je doſzta lepſe Grcski piſzao KŠ 1771, 159; vlepsi réd poſztávleno BRM 1823, II; da je lepse i bougse meszto razbijanya na mirnoszt sze váditi KOJ 1848, 10
nájlèpše najlepše: liki dabi naj lepse i naj jakse vcsino KŠ 1754, 58; Razdili ſze pa naj lepſe na tri tále KŠ 1771, 556
Vorenc
lepo sam.F2, plamariusṡhtikar s'ṡlatam, kateri s'ygló kai lépiga dela. Exod:26.v.1. [str. 165]; plumariusſhtikar s'ṡlatam, kateri s'ygló kai lepiga déla. Exod 26. [str. 165]
Vorenc
lepo prisl.F90, atticiſsarelipú govoriti; condecorarelipú zirati, ſnaṡhiti; disertèlipú, zhednu, ṡgovornu; exornatus, -a, -umlipú ziran, lipú narejen; nitidèlipú, zhiſtu; obnixèſylnu, s'vſo mozhjó, lipú; odorifer, -ra, -rumdobru inu lipú diſhèzh; perbellècilú lipú, inu zhednu; politèlipú, gladku, ṡnaṡhnu; pulchrèlipú, vſhèzh; vinum fragranslipú diſezhe vinu
Svetokriški
lepo prisl. lepo: kakor naſs lepu vuzhij S. Baſilius ǀ lepu ſe rajma kar stoij piſsanu ǀ kadar je vidila de lepù moli ǀ leipu muſizeraio, inu s' tem leipu dishezhim kadilam Boga zheſtè ǀ slata poſoda je vun Slila ta shlahtni, lèpu dushezhi bolſom ǀ Tullius ſe more hualit sa volo ſvoiga lepu govorjena, vener Homerus ima vekshi hvalo sa volo ſvoiga lepu piſſajna primer.> lepshi ym dishi duh od prate v' kuhini, kakor shegnanu kadillu per Altaryh ǀ lepshi leta resniza ſe nemore poterdit ǀ she zhudnishi, inu lepshi je bilu gledat, kadar krail Seſostres ſe je pelal v'ſvoje Mestu ǀ bo takrat mogal na naglom ena lepudishezha lilia ratat ǀ de bi tebi, offrali tiga beliga labuda, tiga piſſaniga shtigilza, tiga lepupoyezhega ſlaviza presež.> je puſtil te ner lepshi deshezha driveſſa, inu sheliszha naſſadit
Besedje16
lepo1 prisl. ♦ P: 32 (TC 1550, TA 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, BH 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje16
lepo2 povdk. ♦ P: 5 (*P 1563, JPo 1578, DB 1584, MD 1592, TPo 1595)
Celotno geslo Kostelski
lepo gl. lep
Urbanizem
gíbanje Lépo mésto -a -- -- s
Pravopis
lepo.. prvi del podr. zlož. lepopís, leporéčje, leposlôvje, lepobeséden, lepodúšen
SSKJ²
lepo... prvi del zloženk
nanašajoč se na lep2: lepobeseden, lepoglasen, lepoličen / leposlovec
Planinstvo
lepó péti -- pôjem nedov.
Celotno geslo Sinonimni
z lépo prisl. zv.
GLEJ SINONIM: zlepa
Število zadetkov: 18