Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
lésti lézem nedov. (ẹ́ ẹ̑)
1. premikati se, dotikajoč se podlage s telesom: kača, polž leze; gosenica leze po listu; po poti lezejo deževniki; pren., ekspr. temen oblak leze čez sonce
// premikati se tako, da je telo zelo blizu podlage: mravlja leze; čebele lezejo po satu; muha leze po šipi / tiger leze proti svoji žrtvi se plazi
// navadno s prislovnim določilom premikati se, pomagajoč si z nogami in rokami: lesti izpod postelje, s skale; lesti skozi okno; previdno je lezel v vodo / gledati otroka, kako hitro leze / lesti čez ograjo, na drevo plezati
2. ekspr., navadno s prislovnim določilom počasi, navadno tudi s težavo premikati se: veslali so proti toku, zato je čoln samo lezel; vlak leze po strmini / prihuljene postave so lezle iz teme; bolnik leze od postelje k mizi; skupina planincev leze proti vrhu; upognjen pod težkim bremenom leze navkreber / ko je začutil nevarnost, je njegova roka previdno lezla proti orožju / kazalec leze proti dvanajsti; sonce leze višje in višje; pren. njegov pogled je lezel po obrazih prisotnih
// počasi teči, polzeti: znojne kaplje mu lezejo po čelu; solza leze po licu / reka leze po ravnini
3. ekspr. hoditi, iti: kadar je mogel, je lezel v mesto; kaj pa lezeš tja, če si bolan; lezeš kot polž zelo počasi / lesti po vseh štirih
4. nav. ekspr., s prislovnim določilom prodirati, riniti iz česa ali v kaj: žebelj leze iz deske; kol pod težkimi udarci počasi leze v tla / prva travica že leze iz zemlje
// počasi v majhni količini, stopnji prihajati: iz vseh razpok je lezla voda / ekspr. jutranja svetloba leze skozi nizka okna / mraz leze v sobo, v telo
5. navadno s prislovnim določilom počasi se premikati s prvotnega, navadnega mesta: naramnica ji leze z rame; nahrbtnik mu leze na stran; hlače lezejo dol / ne maram nositi te rute, ker leze
6. s prislovnim določilom večati območje svojega delovanja, vplivanja: mraz mu leze po hrbtu; prijetna toplota leze po telesu; utrujenost leze po žilah; bolečina v nogi leze višje in višje
// rastoč pokrivati vedno večjo površino: slak leze čez plot; bršljan leze po razvalinah
7. ekspr., navadno v zvezi z v počasi se bližati čemu (slabemu): poletje že leze v jesen; mož že leze proti sedemdesetemu letu / ali ne vidiš, da lezeš v nesrečo / lesti v dolgove; bolj in bolj so lezli v revščino
8. ekspr. počasi minevati: ure lezejo; čas leze po polževo
● ekspr. prišlo je vse, kar leze in gre veliko ljudi; ekspr. od presenečenja so mu oči lezle iz jamic gledal je z vedno bolj izbuljenimi očmi; ekspr. gledali so, kako na obzorju vedno bolj leze iz morja gorata obala so najprej vidni vrhovi obale, nato pa vsa; ekspr. sonce leze izza hriba vzhaja, za hrib zahaja; ekspr. zelenje že leze proti vrhu hriba tudi drevje, ki raste bolj blizu vrha, že zeleni; ekspr. hiša že leze na kup se podira, razpada; ekspr. tak je, da pred težavami leze na kup postaja malodušen; ekspr. molčal je in kar lezel na kup, vase iz zadrege, žalosti, ponižnosti se je držal sključeno; ekspr. spanec mu leze na oči postaja zaspan; ekspr. glava mu že leze na prsi zaradi zaspanosti, dremanja sklanja glavo; zaradi starosti se ne more več držati vzravnano; šalj. pijača mu že leze v glavo opijanja se, postaja pijan; oče že leze v dve gubé dobiva sključeno držo; ekspr. cesta se vijuga po dolini in leze v hrib se vzpenja; ekspr. strah mu leze v kosti začenja se bati; šalj. to vino je tako, da leze v lase je močno; ekspr. mož leze v leta počasi se stara; pog., ekspr. lesti komu v zadnjico, nekam, vulg. v rit izkazovati komu pretirano vdanost, prijaznost z namenom pridobiti si naklonjenost; pog. učenec komaj leze težko izdeluje v šoli; pog. blago leze narazen postaja vedno tanjše, se na več mestih trga; ekspr. lica mu lezejo narazen od zadovoljstva poteze obraza kažejo, da je zadovoljen; ekspr. posestvo, premoženje leze narazen se manjša, propada; pog. oči mu že lezejo skupaj postaja zelo zaspan; pog. lesti vkup od lakote biti zelo lačen; postajati slaboten, brez moči od lakote
Pravopis
lésti lézem nedov. -i -ite, -óč; lézel -zla, lést; lézenje; (lést/lèst) (ẹ́ ẹ̑) Kača, polž ~e; Naramnica ~e z rame; poud.: Prišlo je vse, kar ~e in gre |se premika|; Bolnik ~e od postelje k mizi |se s težavo premika|; Hiša že ~e na kup |se podira|; Spanec mu ~e na oči |Postaja zaspan|; Kdor more, ~e v mesto |hodi, gre|; poud. lesti v kaj ~ ~ nesrečo, revščino |postajati nesrečen, reven|; knj. pog. ~ komu nekam, nizk. v rit |prilizovati se|; poud. Oči mu ~ejo skupaj |Postaja zaspan|
Celotno geslo Sinonimni
lésti lézem nedov.
1.
premikati se, dotikajoč se podlage s telesom; premikati se tako, da je telo zelo blizu podlage
SINONIMI:
2.
s prislovnim določilom premikati se, pomagajoč si z nogami in rokami
SINONIMI:
nar. kopati se2, nar. kopititi
3.
s prislovnim določilom počasi se premikati s prvotnega, navadnega mesta
SINONIMI:
ekspr. uhajati
GLEJ ŠE SINONIM: hoditi, hoditi, minevati, plaziti se, plaziti se, plezati, polzeti, prihajati, pritekati, prodirati
GLEJ ŠE: teči, končevati se, končevati se, lačen, podirati se, prilizovati se, prilizovati se, prilizovati se, propadati, raztegovati se, rediti se, zadolževati se, zahajati, vzpenjati se
Celotno geslo Frazemi
lésti Frazemi s sestavino lésti:
lésti kómu v rìt, stráh léze kómu v kostí
Celotno geslo Etimološki
lẹ́sti lẹ̑zem nedov.
Pleteršnik
lẹ́sti, lẹ̑zem, vb. impf. kriechen; l. kakor polž, langsam einhergehen; oči mu vkup lezejo = er ist schläfrig; tla lezejo niže ter niže, der Boden senkt sich, Levst. (Močv.); hiša na kup leze, das Haus ist baufällig; (od žalosti, starosti) vkup l., eine gebeugte Haltung haben; človek v leta leze, man wird, ohne es zu merken, immer älter; v posest l., den Besitz zu erschleichen suchen, Svet. (Rok.).
Celotno geslo Pohlin
lesti [lẹ́sti lẹ̑zem] nedovršni glagol

plaziti se, lesti

Celotno geslo Hipolit
lesti glagol

PRIMERJAJ: lezejoč

Vorenc
lesti nedov., F14, attae, attarum, kateri pozhaſſi gredo, ali lesejo kakor de bi po terni shly; correpere, leiſti, perleſti, plaṡiti, perplaṡiti; derepere, doli leiſti; inscendere, gori leiſti; praeterlabi, mimú leiſti, mimú tezhi; prorepere, naprei leiſti, ali perleiſti; repere, leiſti; reptare, plaṡiti, po trébuhi leiſti; reptilis, -le, ſléherna ṡhivál, katera laṡi, ali leiṡe; scandere, laṡiti, gori leiſti, gori poiti; scansilis, -le, dobru ali lahku ṡa gori leiſti, ali poiti; serpens, ſléherna ṡhivál, katera leiṡe, laṡi, kazha; serpere, leiſti, laṡiti, gomaṡiti; subrepere, podleiſti, podplaṡiti, na ṡkrivnim leiſti, notar vleiſti. Deu:15.v.9
Svetokriški
lesti lezem nedov. lesti: ena muha lejse 3. ed. pò tvojm obraſu ǀ yszhe eno teſno ſpranizo ter s'kusi taisto lejse 3. ed. ǀ takorshni ludje ſo kakor kazhe katere po semli leiseio 3. mn. ǀ tajſte shivali, katere po semli lesejo 3. mn., inu veliku nouh imaio ǀ Bug je h' kazhi djal, de bo s' ſvojm trebuham po semli lejsla del. ed. ž
Celotno geslo Megiser
lesti lezem nedovršni glagol
Besedje16
lesti glag. nedov. ♦ P: 11 (TT 1557, KPo 1567, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, BH 1584, MD 1592, TPo 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Planinstvo
lésti -zem nedov.
Črnovrški
lesti
Celotno geslo Kostelski
lesti ► ˈlėːst ˈlėːzen nedov.
Število zadetkov: 15