Zanimalo bi me, ali v slovenščino sploh imamo izraz za gap year, kot ga imajo na primer v italijanščini (anno sabbatico), francoščini (parenthèse utile) ali hrvaščini (godina prekida).
Zadetki iskanja
Jezikovna
Slovenske ustreznice angleškemu »gap year« so ... »sobotno leto«, »prosto leto«, »dodatno leto«
Jezikovna
Razlika med zvezama »vse leto« in »celo leto«
Zanima nas uporaba besedne zveze vse leto.
Je ta besedna zveza slovnično pravilna? Če je ta zveza slovnično pravilna, prosimo za pojasnilo razlike med besedno zvezo vse leto in celo leto.
Jezikovna
Statistika: navajanje enote za stopnjo incidence »oseba leto«
Kako se pravilno navaja (sklanja) enoto za stopnjo incidence nekega dogodka v opazovani populaciji v določenem časovnem obdobju (angleško "per patient-year", tudi "per person-year", "patient-years"), npr:
- pojavnost neželenega učinka je 0,4 na bolnik-leto ali 0,4 na bolnika-leto?
- 15 na 100 bolnik-let ali 15 na 100 bolnikov-let ali 15 na 100 bolnikov-leto?
Jezikovna
Izvor in pomen zveze »babje poletje« oz. »babje leto«
V zadnjem času se pogovarjamo o babjem poletju. Pomen besedne zveze poznamo, ne poznamo pa njenega izvora, zato vas prosim za pojasnilo.
Jezikovna
»Luthrovo« ali »Lutrovo« leto?
Po SP 2011 priimek nemškega reformatorja Martina Luthra zapisujemo z Luter. Zanima me, kako ravnati v besedilu, v katerem pišemo o tem, da je leto 2017 razglašeno za Luthrovo leto, o tem, da je izšla Kuharska knjiga Luthra in Melanchtona, in o Martinu Lutru na splošno (vse to v enem besedilu).
Jezikovna
Kateri glagol uporabiti: »zaključiti« ali »skleniti«?
Zanima me, katera beseda je bolj primerna, zaključiti ali skleniti. Vem, da smo namesto »zaključek« pisali »sklep«. Bi bilo zato bolje tudi v spodnjih primerih uporabljati glagol skleniti?
Zaključili/Sklenili smo leto 2017. Osnovnošolci bodo bralno značko zaključili/sklenili v naši knjižnici.
Jezikovna
Raba pridevnikov »letno« in »poletno«
Že dolgo me moti uporaba pridevnika letno (letne gume, letno kopališče ...). Ni to prevzeto iz srbščine? Leto v slovenščini je vendar časovno obdobje in ne letni čas. Zakaj se torej ne uporablja pridevnik poletno?
Jezikovna
Pisanje praznikov v slovenščini in pomenskorazlikovalna vloga začetnice
Reševal sem nek jezikovni test in rečeno je bilo, da se pravilno piše božič in ne Božič, torej z malo začetnico. Sem malo podrobneje pogledal in res povsod piše, da imena praznikov pišemo z malo začetnico. Star sem 53 let in zelo dobro se spomnim, da so nas v osnovni šoli učili, da je potrebno razlikovati med Novo leto in novo leto. Če pišemo z veliko začetnico, mislimo na praznik oz. na praznični dan, kot npr. v zvezi Kje si praznoval Novo leto?, če pa pišemo novo leto, mislimo pač na leto, ki prihaja: V novem letu pričakujemo ...
Zanima me, kdaj je prišlo do spremembe in od kdaj in zakaj imena praznikov pišemo z malo začetnico. Sicer pa me poimenovanje praznika z malo začetnico moti tudi kot kristjana – mislim da si iz spoštovanja omenjeni praznik (in to bi moralo veljati tudi za druge pomembne verske prazniki) zasluži zapis z veliko začetnico. Zahteva pisanja praznika z malo začetnico, kot verskega dogodka in ne kot nekega občega praznika, po mojem mnenju nekako sodi v kontekst prizadevanj za zmanjševanje pomembnosti vloge katerekoli vere, kar se tako ali tako dogaja vse od 1945 dalje.
Jezikovna
Navezovanje na samostalnik srednjega spola
Katera varianta je pravilna in zakaj?
- Leto, na katerega se nanaša podatek.
- Leto, na katero se nanaša podatek.
Jezikovna
Razlaga zakonskega besedila
Pri razlagi zakonskega besedila v sodni praksi se je zastavilo pomembno pravopisno vprašanje, ali je besedno zvezo zapadlih za zadnje leto zakonodajalec pravilno ločil z vejico, ali je tam ne bi smelo biti.
Eno stališče je, da gre za desni prilastek, ki ne bi smel biti ločen z vejico, napaka pa kaže, da se besedna zveza nanaša na vse v celotnem besedilu navedene terjatve in ne le na terjatve prispevkov za socialno zavarovanje.
Drugo stališče je, da gre za deležniški polstavek, ki mora biti ločen z vejico, saj je na desni strani osnovnega stavka, pri čemer se navedena besedna zveza nanaša le na terjatve prispevkov za socialno zavarovanje, za ostale navedene terjatve pa ne.
Pri tem je tudi nejasen pomen vejice pred veznikom TER, za katerim se nadaljuje besedilo terjatve prispevkov za socialno zavarovanje. Ali ta vejica kaže na pomen ločitve prej navedenih terjatev od terjatev prispevkov za socialno zavarovanje.
Podajam besedilo zakonskega člena:
Iz zneska, dobljenega s prodajo, se poplačajo najprej terjatve iz naslova zakonite preživnine, terjatve iz naslova odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali zmanjšanja oziroma izgube delovne zmožnosti in terjatve iz naslova odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, terjatve delavcev iz delovnega razmerja z dolžnikom, ter terjatve prispevkov za socialno zavarovanje, ZAPADLIH ZA ENO LETO, in sicer ne glede na to, ali so te terjatve zavarovane z zastavno pravico na prodani nepremičnini ali ne.
Jezikovna
Zapis datuma z besedo
Zanima me, kako se v slovenščini pravilno z besedo izpiše datum na koncu uradnih dokumentov (raznih sklepov, sporazumov ipd.)
V našem priročniku imamo trenutno zapisano, da se navede takole:
V pogodbah, mednarodnih sporazumih ipd. je z besedami izpisan cel datum: V Bruslju, dne štiriindvajsetega marca leta dva tisoč deset, v dveh izvirnikih v angleškem jeziku. Sestavljeno v Bruslju, dne šestega julija leta dva tisoč deset, v dveh izvodih v angleškem jeziku.
Gre za dobesedni prevod iz angleščine, v katerem sta izrecno izpisana dan in leto, primer:
Done at Brussels, on the twenty-third day of June in the year two thousand and sixteen
Glede na to, da velika večina drugih jezikov EU izpušča dan in leto (tudi vsi "veliki" jeziki, FR, DE, NL, nekateri ohranjajo leto, npr. HR in ES, obe besedi pa npr. ohranjajo Čehi), in glede na to, da je načeloma beseda "dne" v takšnih primerih nepotrebna (vir: Monika Kalin Golob – O dopisih: predlog za standardizacijo, str. 32) in da je tudi sicer ne uporabljamo (pri datumih, ki niso izpisani z besedo), menim, da bi lahko obe besedi izpustili, vsekakor pa vsaj besedo dne. Kaj menite vi?
Jezikovna
Izbira ločila za opredelitev obdobja med dvema časovnima točkama
Lepo vas prosimo za vaše mnenje o tem, katero ločilo – pomišljaj, poševnico ali vejico – bi bilo najboljše uporabiti v spodnjem primeru. Gre za to, kako na časovni premici ali pa v tabeli zapisati okvirne letnice, ko se je nekaj zgodilo. V glavnem besedilu bi lahko na primer zapisali, da je Korint obiskal okoli leta 50 do 52 n. št. oziroma da je bila njegova knjiga objavljena okoli leta 60 ali 61 n. št. Problem nastane pri zapisu tega dogodka na časovni premici oziroma v tabeli, kjer je prostor omejen in ni možen daljši zapis, zato se sprašujemo, katera rešitev bi bila najboljša.
Ok. 50–52 n. št ali Ok. 50/52 n. št
Ok. 60–61 n. št. ali Ok. 60/61 n. št. ali Ok. 60, 61 n. št.
Nam se nekako zdi najbolj smiseln zapis s pomišljajem. Kljub temu se poraja vprašanje, ali je pomišljaj upravičen, saj se omenjeno ni odvijalo v obdobju od enega do drugega leta, ampak se je zgodilo enkrat v navedenem obdobju. Zanimiv se nam je zdel tudi zapis s poševnico. Ker pa poševnica lahko sporoča "del enega in drugega leta", se pri tej rešitvi pojavlja vprašanje, ali bi se res razumelo kot "oziroma". Najlepša hvala za pomoč.
Jezikovna
Mala in velika začetnica pri javnih razpisih
Zanima me, kako je z veliko/malo začetnico pri zapisovanju javnih razpisov (ko »javni« ni prva beseda v povedi, seveda).
Npr:
Našteti so bili naslednji razpisi:
- Javni razpis za podukrep 6.1 – Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete za leto 2015;
- Drugi javni razpis za ukrep 311 – diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti za leto 2013;
- Javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi« razvojne prioritete »Razvoj regij« Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007–2013 za obdobje 2013–2015.
Jezikovna
Ujemanje sestavljenega osebka s povedkom: problem števila (4)
Lepo prosim za odgovor, kaj je pravilno, če naj osebek v trpniku ostane v imenovalniku.
- Vsako leto se lahko podelita največ dve nagradi x in največ šest nagrad y.
- Vsako leto se lahko podelijo največ dve nagradi x in največ šest nagrad y.
- Vsako leto se lahko podeli(jo/ta) dve nagradi y in šest nagrad y.
Jezikovna
Slogovna ustreznost zvez »v letu«, »v mesecu«, »v času«
- »V letu 2020 nas čaka preobrat, v februarju bomo organizirali delavnice, hiša je bila zgrajena v času secesije …«
Nekateri lektorji so mi dejali, da je takšen način napačen, in mi svetovali, naj zamenjam:
- »Leta 2020 nas čaka preobrat, februarja bomo organizirali delavnice, hiša je bila zgrajena med secesijo …«?
Kateri način je pravilen ali pa morda kar oba?
Jezikovna
Kako pisati »bralna značka«: z veliko ali malo začetnico?
Kdaj pišemo bralna značka z malo začetnico in kdaj z veliko?
Jezikovna
Raba podpičja pri označevanju starosti otrok (6;6)
V več znanstvenih člankih o otroškem govoru sem opazila zapis starosti npr. 6;6 ali 7;11 let v pomenu '6 let in 6 mesecev' ali '7 let in 11 mesecev'. Ta zapis se mi zdi posrečen in me zanima, ali bo v novi izdaji pravopisnih pravil tudi normiran.
Zanima me tudi to, v katerem sklonu zapišemo samostalnik leta za takim zapisom.
Jezikovna
Različni načini zapisa letnice
Zanima me kakšna so pravila okoli zapisa letnice. Je poved …Shenov največji tekmec, Shan, ki so ga 2020. prodali za 27 milijonov. napačen in zakaj? Bi morala pred letnico biti tudi beseda leta?
Jezikovna
Vsaka/vsake/vsakega pol leta
Prijava je možna vsake/vsakega/vsaka pol leta?
Kaj je prav? Giga fida navaja vsake pol leta in vsakega pol leta kot najpogosteje uporabljeni varianti. Zanima me slovnična utemeljitev.
Po posluhu se mi (Celjanu) najbolje sliši vsaka pol leta in zdi se mi, da tako govorimo na Celjskem. Glede na ujemanje končnic, se mi to zdi smiselna raba: vsakO letO, vsakI dve letI, vsakA tri letA ... vsakA pol letA ...
Ali torej obstaja slovnični predpis ali pa moramo slediti rabi (giga fida), kjer pa mogoče prevladajo druge regionalne variante? Ali je potem »celjska« manj merodajna?
Jezikovna
Zapisovanje vrstilnih števnikov z besedami (2)
Pri 100-ih ali pri stotih letih?
Pri 3. mesecih shodi ali pri 3 mesecih shodi?
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 95
Dostopnost