Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
ljubézen -zni ž (ẹ̑)
1. močno čustvo naklonjenosti do druge osebe: vezala ju je velika ljubezen; ekspr. ljubezen gori, ugasne, se vname; izpovedati, odkriti, priznati komu ljubezen; ekspr. prisegal ji je večno ljubezen; vračati komu ljubezen; čista, globoka, goreča, prva, skrita, strastna, zvesta ljubezen; čutna in duhovna ljubezen; ekspr. sladka, vroča ljubezen; srečna ki jo ljubljena oseba vrača, nesrečna ljubezen ki je ljubljena oseba ne vrača; ljubezen do dekleta; ljubezen med možem in ženo; zakon brez ljubezni; biti prevzet od ljubezni / njuna dolga ljubezen je končana; tekmec v ljubezni / nav. ekspr.: petošolska ljubezen; platonična ljubezen brez želje po čutnih, telesnih odnosih; ljubezen na prvi pogled / poročil se je z njo iz ljubezni; storiti kaj iz ljubezni
// evfem. spolno razmerje, spolni odnosi: njen mož ima ljubezen z drugo žensko; pog. začela je z njim ljubezen; njegove neštevilne ljubezni / lezbična ljubezen; svobodna ljubezen skupno življenje moškega in ženske brez zakonske zveze / spolna ljubezen
// ekspr. oseba, na katero se nanaša to čustvo: po dolgih letih je srečal svojo nekdanjo, prvo ljubezen; oženil se je s svojo mladostno ljubeznijo / kot nagovor kmalu se vrni, ljubezen moja
2. s prilastkom močno čustvo naklonjenosti do koga, združeno s skrbjo za njegovo korist, dobro: čutiti ljubezen do staršev; bratovska, materinska, otroška ljubezen; hčerina ljubezen do očeta; ekspr. opičja, slepa ljubezen do otrok / domovinska ljubezen; ljubezen do domovine; ljubezen do mladine / ljubezen do živali / to je storila iz ljubezni do otrok; z veliko ljubeznijo je govoril o svoji materi; vzgajal je svojega učenca z očetovsko ljubeznijo kot bi bil njegov oče
3. knjiž., ekspr. kar je posledica teh čustev: obdajala jo je ljubezen moža in otrok; izkazovati staršem ljubezen in spoštovanje
4. navadno v zvezi z do močen pozitiven odnos do česa: cenila je njegovo ljubezen do glasbe, gledališča, knjig; velika ljubezen do narave; ljubezen do poklica; ljubezen do svobode / njena ljubezen do dela je znana znano je, da rada dela; evfem. vsi poznajo njegovo ljubezen do denarja veliko željo, da bi ga pridobil, imel / ekspr.: glasba je njegova ljubezen; pipa je bila njegova največja ljubezen zelo rad je kadil pipo / z ljubeznijo obdelovati zemljo; jed je bila skromna, a pripravljena z ljubeznijo
5. ekspr. dobri, prijateljski odnosi: med ljudmi ni vladala ljubezen, ampak sila; ljubezen do bližnjega, za trpeče ljudi / sosedje so živeli med seboj v ljubezni in prijateljstvu
● 
ekspr. kar pojedel bi jo od ljubezni ima jo zelo rad; iron. ne vem, če bosta lahko samo od ljubezni živela za življenje jima bo potrebna materialna osnova; star. vnela se je v ljubezni do njega, zanj zaljubila se je vanj; knjiž. kupljena ljubezen pri kateri je treba partnerja plačati; vznes. čas ljubezni pomlad; evfem. služabnice ljubezni vlačuge, prostitutke; ekspr. biti slep od ljubezni biti nekritičen do ljubljene osebe; šalj. ljubezen gre skozi želodec če ženska moškemu dobro kuha, je tudi njegova ljubezen trdna; za ohranitev ljubezni je potrebna materialna podlaga; ljubezen je bolezen ljubezen, zaljubljenost povzroča podobno stanje kot bolezen; ljubezen je slepa; stara ljubezen ne zarjavi; šalj. sreča v igri, nesreča v ljubezni
♦ 
rel. ljubezen do Boga; vera, upanje, ljubezen; vrtn. goreča ljubezen dlakava vrtna rastlina z rdečimi cveti; kalcedonijska lučca
Pravopis
ljubézen -zni ž, pojm. (ẹ̑) poročiti se iz ~i; ljubezen do koga/česa ~ ~ dekleta, otrok, poklica; ~ na prvi pogled; ~ med možem in ženo; telesna ~; poud. vroča ~ |strastna|; vznes. čas ~i pomlad; števn. goreča ~ |vrtna rastlina|; člov., poud. srečati nekdanjo ~ |dekle|; šalj. njegove številne ~i |ljubimke, ljubljenke|
Celotno geslo Sinonimni
ljubézen -zni ž
močno čustvo naklonjenosti do kogapojmovnik
SINONIMI:
erotično čustvo, ljubezensko čustvo, star. ljubav, star. ljubavno čustvo
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik bratska ljubezen  pojmovnik domovinska ljubezen  pojmovnik duhovna ljubezen  pojmovnik hčerinska ljubezen  pojmovnik incestna ljubezen  pojmovnik platonična ljubezen  pojmovnik sestrska ljubezen  pojmovnik spolna ljubezen
Celotno geslo Pregovori
ljubezen je sestavina izrazov
Čisti računi, dolga ljubezen, Ljubezen gre skozi želodec
Celotno geslo Etimološki
ljubẹ̑zen – glej ljȗb
Pleteršnik
ljubę̑zən, -zni, f. 1) die Liebe; ljubezen nima oči, die Liebe ist blind, Cig.; ljubezen je bolezen, Npreg.; lj. do koga ali česa, die Liebe zu jemandem oder zu etwas; lj. do Boga, do domovine; — 2) goreča lj., die Feuernelke ("brennende Liebe") (lychnis caledonica); tudi samo: ljubezen, ali: žgoča l., Fr.-C.
Pleteršnik
ljúbəzən, -zna, adj. lieb, liebenswürdig, C., Zora; wohlwollend, C.; prim. hs. ljubazan.
Vorenc
ljubezen žF18, affectus, -uslubéẛan, lubau, ẛhela, luſht, ſarzhnúſt; amorlubéẛen, priaẛen; captus est amoreje ẛalublen, vnet s'lubeṡanjo; cestusen pas, ali povai, en pas te lubéſni; charitasprava lubéẛen eniga zhlovéka pruti drugimu, priaṡnoſt, lubau; dilectiolubeṡan; diſsimulatus amorperkrita lubéṡan; erubescendus amorſramoṡhliva lubéṡan; foemineus amorṡhenṡka lubéṡan; inest in amore fructusv'lubéṡni je neikai vṡhitka; inordinatus amorneſpodobna lubéṡan; mulierositaslubéṡan, inu pegerovanîe k'ṡhenam; pernamanters'veliko lubéṡanîo, cilú lubesnivu; popularitaslubéṡan, inu priaṡnoſt pruti timu folku; reciprocus amorenaka v'mei ſabo lubéṡan; religio, -onisvera, duhovni ſtán, Boṡhya ſluṡhba, inu lubéṡan; seraphimgorezhi v'lubeṡni Boṡhji; Venus, -risena Boginîa te lubeṡni, ali nezhiſtoſti
Svetokriški
ljubezen -zni ž ljubezen: TA kateri je djal de lubesan im. ed. je en velik goluf nej falil ǀ lubeſan im. ed. reslozhi otroke Boshje, od hudizhavih otruk ǀ O nesrezhna, inu nesgruntana lubeſen im. ed. Boshija ǀ ſe nenajde myr, inu lebesan im. ed. ǀ vſe zhasti, inu lubesni rod. ed. je vreden ǀ od velike lubeſni rod. ed. je bil sbolel ǀ hodite po poti te lubesne rod. ed. ǀ po poti te lubeſſni rod. ed. ǀ jest sa lubesan tož. ed. Boshyo vſe moje terplejne bil prestal ǀ cilu yh vuzhe koku imaio lubesan tož. ed. dellat ǀ nespodobno, inu greshno lubeſan tož. ed. mozhnù je ſauraſhila ǀ bratje nej ſo to veliko lubesen tož. ed. Iosephavo hoteli sposnati ǀ ſvojo veliko lubesannij tož. ed.+ iskashe ǀ s'to lubesnio or. ed. nezh pred Bugam ſi ne saslushio ǀ S. Agnes s'lubeſnio or. ed. Boshjo dotana ǀ ta brumni Ioseph s'veliko bratausko lubesnjo or. ed. je bil shal objeskat suoje brate ǀ nashe lubesni im. mn. ſo ſerne, Katere na enim mestu dolgu neostanejo ǀ shtiri ſorte lubesni rod. mn. ſe najde ǀ takushne lubesni tož. mn. je taistimu iskasal
Besedje16
ljubezen sam. ž ♦ P: 39 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Črnovrški
ljubezen
Celotno geslo Kostelski
ljubezenl’uˈbẹːzėn -znė ž
Svetokriški
delati -am nedov. 1. delati: kakor ena shivina dellat nedol. morimo ǀ sapovej 60. dnij ſe postiti, inu pokuro delat nedol. ǀ dokler ſe je imel dan dallat nedol. ǀ je shal v'ſvojo shtazuno dellat namen. ǀ Gdu je tebe Dellauz dolshan plazhat? Taiſti, katerimu dellam 1. ed., inu nikar teiſti, katerimu nedellam +1. ed. ǀ aku hudu dellash 2. ed., nikar dobriga lona nezhakaj ǀ obenu prepovedanu dellu nedelash +2. ed. ǀ Kej dela 3. ed., Kej ijszhe s'luzhio? ǀ Kakorshen je zhlovek takorshne misly inu ſodbe od teh drusyh dejlla 3. ed. ǀ drusiga nedella +3. ed. temuzh semlo rijè ǀ druſiga nedela +3. ed., ampak tuli, inu laia, uiejda, inu griſe ǀ po lejti zellidan na ſonzi dellamo 1. mn., inu ſe shgemo ǀ Kar kuli delamo 1. mn. pred oblizham Boshim imamo ſturiti ǀ ſamy ſi skushnave dellate 2. mn. ǀ nuzh, inu dan s'vaſhmy Bukuomy rajtingo delate 2. mn. ǀ kaj miſlite vy ſtarishi, kateri druſiga nedellate +2. mn., ampak hishe sydate ǀ sdrashbe, inu ſourashtvu v'mej ſoſesko, inu shlahto dellajo 3. mn. ǀ folsh piſma delaio 3. mn., inu krive beſsede govorio ǀ Aku imaio hudo Gospoisko, druſiga nedelaio +3. mn., ampak taiſto kauneio ǀ obenimu shkode nedellaio +3. mn. ǀ nikar ga neſhaljmo, ampak pokuro dellajmo vel. 1. mn. ǀ Nikar nedellajte +vel. 2. mn. vrshoh G: Boga de ſte greshni ǀ niKar druge vrshoh nedelajte +vel. 2. mn. ǀ drugiga nej dellal del. ed. m, ampak muhe je lovil, inu vbial ǀ Ne bodem dolshniga Boga delal del. ed. m ǀ kaj je s' taiſto loterzo dellau del. ed. m ǀ gre veno puszhavo de bi drugem nedleſhnoſti nedellal +del. ed. m ǀ s' Roshenkranzam ſe je igrala, inu taku v'Zerkvi je pohushajne dellala del. ed. ž ǀ vſe skusi ſte hudu dellali del. mn. m ǀ kadar bi ony pezhy nedellali +del. mn. m po simi bi dergatali ǀ de bi njemu neperloshnoſt ne dellale del. mn. ž 2. obdelovati: ena nyva na kateri nezh neraſte, obedn jo nedella +3. ed. delati se pretvarjati se: jest ſe gluh delam 1. ed. ǀ vy ſe gluhi dellate 2. mn. ǀ shena ſe je gluha delala del. ed. ž ljubezen delati ljubiti se, spolno občevati: Mattere po drugim ſe nepofliſsaio, ampak de nyh Hzhere ſo lepe, offertnu guantane, de lepu snaio pleſsati, de ſe snaio taku sadarshati de ludem dopadejo, inu de v'nyh ſe salubio, inu cilu yh vuzhe koku imaio lubesan dellat ǀ Kaj bi rekle moje ſeſtre S. Dushe, kadar bi jeſt lubesan dellala del. ed. ž … s' tem ſaroblenem tepzam teh grehou. Ne, ne, n'hozhem shpota ſturiti moy shlahti, inu slaſti mojmu Ozhetu Nebeſhkimu špot se delati norčevati se: vy pak s'njega S. Imena ſe shpot delate 2. mn., inu ga shalite ven delati izdelovati: je bila takorshna lakota de shelod ſo mlejli, inu kruh vun delali del. mn. m
Jezikovna
Razlaga slovarskih oznak pri besedah »ljubezen« in »oblak«

Prosila bi za razlago in vse okrajšave in slovarske oznake, ki se pojavijo pri besedah LJUBEZEN in OBLAK in pojasnilo le-teh.

Število zadetkov: 14