Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
ljubíti in ljúbiti -im nedov. (ī ū)
1. čutiti močno naklonjenost do druge osebe: ker ljubi, je srečen; ljubiti dekle, moža; zašepetal je: Ljubim te; nesrečno, skrivaj, vdano, zvesto ljubiti; zelo sta se ljubila; nav. ekspr.: vroče ljubiti; ljubiti brez upanja; ljubiti do smrti; ljubiti iz dna srca, čez vse, z vso dušo
// evfem. imeti spolno razmerje, spolne odnose: v mladosti je vroče ljubila in živela burno življenje; ljubil jo je brez ljubezni; trdo jo je vprašal, če se je ljubila z drugim / telesno ljubiti
2. čutiti močno naklonjenost do koga, združeno s skrbjo za njegovo korist, dobro: mati ljubi otroka; ljubiti brata, prijatelje, starše; prisrčno ljubiti; ljubila ga je, kot bi bil njen sin; starši in otroci se ljubijo / ljubiti konje / ljubiti dom, domovino, narod
3. imeti močen pozitiven odnos do česa: ljubil je svoje delo; slikar ljubi to sliko in je noče prodati; kmet ljubi zemljo / ljubiti pravico, svobodo / knjiž.: bolnik ljubi mir ima ga rad; žival ne ljubi mraka nima ga rada; ljubi njen smeh rad ga posluša
// knjiž. imeti nagnjenje, veselje do česa: ljubi glasbo, knjige / ekspr. ljubi dobro hrano rad je dobre jedi; evfem. na obrazu se mu pozna, da ljubi žganje rad pije žganje / z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom: ljubiti lov; dekleta ljubijo ples rada plešejo
4. imeti dobre, prijateljske odnose: ljubiti človeka; ljubiti vse ljudi; evfem. sosedje se navadno ne ljubijo / pes ljubi gospodarja
5. nav. 3. os. imeti kaj za dober pogoj rasti, razvijanja: ta trta ljubi zavetno lego; take rastline ljubijo svetlobo, vlažna tla
// zastar., z dajalnikom biti všeč, ugajati: od vsega sadja so mu najbolj ljubile hruške; dovolil je, da si vsak vzame, kar mu ljubi
6. star. poljubljati: ljubiti roko; objemati in ljubiti
● 
knjiž. sreča ga ljubi je srečen; ta pesnik ljubi slikovite metafore jih pogosto uporablja; knjiž. take motive je ljubilo 18. stoletje taki motivi so bili pogosti, v navadi v 18. stoletju; od vseh pesmi najbolj ljubi Jenkove so mu najbolj všeč
♦ 
rel. ljubiti Boga
    ljubíti se in ljúbiti se s smiselnim osebkom v dajalniku
    1. izraža pripravljenost koga, za kako dejanje: dekletom se je ljubilo iti plesat; ne ljubi se mu delati; nikomur se še ni ljubilo iti; fantu se ni ljubilo, da bi tako zgodaj vstal / elipt.: nocoj se mi nič kaj ne ljubi dalje; kadar se mu ljubi, je prav zabaven; ravnali so z njim, kakor se jim je ljubilo samovoljno; jedel je, kolikor se mu je ljubilo kolikor je hotel, želel
     
    ekspr. komu se pa kaj ljubi v tej vročini v vročini človek ni razpoložen, nima volje za delo; danes se mi nič ne ljubi nisem razpoložen, nimam volje za nobeno delo
    2. nar. gorenjsko imeti željo, poželenje po čem: saj vem, njene domačije se mu ljubi; če se ti ljubi vina, ga natoči
    ljubèč -éča -e
    1. deležnik od ljubiti: ljudje, ljubeči mirno življenje; otrokom je bil ljubeč oče; ljubeča nevesta; ljubeče srce / v osmrtnicah umrla je naša ljubeča mama
    2. ekspr. ki vsebuje, izraža ljubezen: ljubeči materini opomini; spremljala je otroka z ljubečim pogledom; obdajati koga z ljubečo pozornostjo; njena ljubeča skrb / božati z ljubečo roko; prisl.: deček ljubeče boža psa; mati je ljubeče sklonjena nad otrokom
    ljúbljen -a -o
    1. deležnik od ljubiti: osrečevala jo je zavest, da je ljubljena; celo svoji nežno ljubljeni ženi ni zaupal te skrivnosti
    2. ekspr. drag, ljub: ločitev od ljubljenega dekleta / v osmrtnicah umrl je naš ljubljeni oče
    ljúbljeni -a -o sam.:
    ni vedel, kje je zdaj njegova ljubljena / kot nagovor kmalu se vrni, ljubljeni
Pravopis
ljubíti in ljúbiti -im nedov. ljúbi -te in -íte, -èč -éča; ljúbil -íla, ljúbljen -a; ljúbljenje; (ljúbit) (í/ȋ/ú ú; í/ȋ/ȗ ȗ) koga/kaj ~ dekle, moža, otroka; ~ glasbo; poud. ~ dobro hrano |rad jesti|
ljubíti se in ljúbiti se -im se (í/ȋ/ú ú; í/ȋ/ȗ ȗ) Že dolgo se ~ita; s smiselnim osebkom ljubiti se komu Danes se mi nič ne ~i; Ne ~i ~ mu delati; pokr. ljubiti se komu česa Če se ti ~i vina, si ga natoči |če si želiš|
Celotno geslo Sinonimni
ljubíti ljúbim nedov.
1.
koga čutiti močno čustvo naklonjenosti do koga
SINONIMI:
imeti rad, ekspr. biti mrtev na koga, ekspr. biti usekan na koga, nar. imeti za ljubo, ekspr. iti na konec sveta za kom, ekspr. marati, star. štemati
2.
kaj imeti v zelo veliki meri pozitivni odnos do česa
SINONIMI:
imeti rad, ekspr. biti divji na kaj, ekspr. biti mahnjen na kaj, ekspr. biti mrtev na kaj, ekspr. biti neumen na kaj, ekspr. biti nor na kaj, ekspr. biti udarjen na kaj, ekspr. biti usekan na kaj, ekspr. biti volčji na kaj, ekspr. biti volk na kaj, ekspr. oboževati, neknj. pog. obrajtati
GLEJ ŠE SINONIM: poljubljati, ugajati
GLEJ ŠE: občevati
Celotno geslo Vezljivostni G
ljubíti in ljúbiti -im nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kdo/kaj zaznavati s čutili koga/kaj
Ljubila jih je /kot svoje otroke/.
2.
kdo/kaj rad imeti kaj
/Prepričljivo, z delom/ je ljubil zemljo, mir in svobodo.
3.
čustvenostnonavadno v 3. osebi kaj imeti kaj kot dober pogoj rasti, razvijanja
Te rastline /načeloma/ ljubijo svetlobo in vlažna tla.
Celotno geslo Pregovori
ljubiti je sestavina izrazov
Kogar bogovi ljubijo, umre mlad
Celotno geslo Etimološki
ljubīti – glej ljȗb
Pleteršnik
ljúbiti, -im, vb. impf. 1) lieben; l. koga, l. resnico; ljubite se med seboj (sabo), liebet einander; — 2) liebkosen, herzen, Cig., Jan., Rez.-C.; (on je detetce) ljubil, objemal in kušal, Trub. (Post.); — küssen, Cig., Jan., Zora; (hs.); — 3) Versprechungen machen: tako dolgo mi je ljubil, na zadnje mi vendar ni storil, Krn-Erj. (Torb.); — 4) ljubiti, behagen, wohl bekommen: vino mu ljubi, C.; zrak mu ljubi, Svet. (Rok.); izmed vsega sadnega drevja so mu hruške najbolj ljubile, LjZv.; gospodi ljubi veliko oko, LjZv.; ta jed mu ne ljubi, schmeckt ihm nicht, Levst. (Rok.); — lj. se, belieben, gefallen: ne ljubi se mi jesti; ljubi se mi spati; kakor se komu ljubi, wie es jedem beliebt; nič se mu več ne ljubi; gefallen, Jan., Cig. (T.); — prim. bav. es liebet, beliebet mir, Levst. (Rok.).
Celotno geslo Pohlin
ljubiti [ljubīti ljúbim] nedovršni glagol

ljubiti

Vorenc
ljubiti nedov.F39, adagia sunt: kateri nevarnoſt lubi, ta v'ny pogine; amarelubiti; examaremozhnu lubiti; hordeariuskateri jezhmen lubi, ali od nîega ṡhivy; oculitus amare aliquemeniga kakòr ſvoje okú lubiti; peramareṡalu lubiti; sectari pacemmyr lubiti; veritatis cultorkateri rád riſnizo govory, ali lubi
Svetokriški
ljubiti -im nedov. ljubiti: Janathas je bil dolshan lubit nedol. Davida ǀ my imamo lubiti nedol. ſledniga zhloveka ǀ Chriſtus tudi nam sapovej ſe lubiti nedol. ǀ imamo shtimati, inu lubitj nedol. tiga dobrutliviga Gospuda ǀ leto ſamo taku lubim 1. ed., kakor vſe te druge ǀ tebe taku lubem 1. ed., de she vezh hozhem terpeti ǀ Ti ſi tulikajn sa mojo volo terpel, inu vener tebe nelubem +1. ed. ǀ aku ti is prauiga ſerza G: Boga lubish 2. ed., tudi G: Bug tebe lubj 3. ed. ǀ vener ga nelubish +2. ed., ampak vsak dan reshalish ǀ Bug tulikain lubi 3. ed. tega zhloveka ǀ ta nepametna shivina lubi 3. ed. ſvoje mlade ǀ Se veliku shtima, inu lubi 3. ed. sdrauje ǀ Bug pak kateri vſe lubesni, inu shtimajnia je ureden leta ſe nelubi +3. ed., inu neshtima ǀ ble lubimo 1. mn. semlo, kakor pak nebeſſa ǀ lubesniviga Gospuda … neshtimamo inu nelubimo +1. mn. ǀ vezh lubite 2. mn. semlo kakor Nebu ǀ Nezh nez nelubite +2. mn. Vaſhiga odrèſhenika ǀ vezh lubio 3. mn. taushenkrat njeh ſmerdliu meſsu kakor pak njeh lepo dusho ǀ Ta prava lubesan je tiga meſsa, kakushna je mej Mosham, inu sheno, kateri ſe lubio 3. mn., inu edn timu drugimu vſe tu dobru voszhio ǀ inu vender ga nelubio +3. mn., ga nezheſtè, inu nemolio ǀ Lubi vel. 2. ed., lubi vel. 2. ed. tvojga G. Boga is celiga tuoiga ſerza ǀ Bug pravi lubi vel. 2. ed. mene zhe vſe ſtuariene rezhi ǀ hudizh pravi nelubi +vel. 2. ed. Boga, ampak ble lubi vel. 2. ed. slatù, ſrebrù, inu taiſto ſmerdliuo perſono ǀ lubimo vel. 1. mn. tedaj Nem. Nem. Chriſtuſa JESUſA ǀ Iszhite, inu lubite vel. 2. mn. Boga taku bode vaſha dusha shivela ǀ Nelubite +vel. 2. mn. ta ſvejt, inu tu kar je na ſvejtu ǀ Ceſar Caligula eniga kojnia je tulikain lubil del. ed. m ǀ ena shena v'Egijpti eniga krokotila je lubila del. ed. ž kakor ena Matti lubi ſuoje edinu deteze ǀ de bi taku rekozh ne bilu mogozhe de bi se nelubila +del. ed. ž ǀ ſta ſe lubila del. dv. m kakor de bi bla brata ǀ ſo Christuſa shtimali, inu lubili del. mn. m ljubiti se ljubiti se, biti pripravljen (storiti): gvishuu bi ſe ym ne lubilu del. ed. s taistu greshnu djajne dopernesti
Besedje16
ljubiti glag. nedov. ♦ P: 44 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, TP 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, BTa 1580, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Črnovrški
ljubiti
Celotno geslo Kostelski
ljubitiˈl’üːbėt -ėn nedov.
Celotno geslo Sinonimni
ljubíti se ljúbim se nedov.
izraža, da osebe, imenovane v osebku, vzajemno čutijo močno čustvo naklonjenosti druga do druge
SINONIMI:
imeti se rad
GLEJ ŠE SINONIM: dati se, želeti si
GLEJ ŠE: občevati, občevati
Celotno geslo Vezljivostni G
ljubíti se in ljúbiti se -im se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kdo/kaj rad se imeti
Starši in otroci se /navadno/ ljubijo.
2.
navadno v 3. osebi komu/čemu dati se kaj / česa
Ljubi se ji govoriti in zabavati druge.
Celotno geslo Pohlin
ljubiti se [ljubīti se ljúbi se] nedovršni glagol

izraža pripravljenost koga za kako dejanje; ljubiti se; hoteti

PRIMERJAJ: poljubiti se

Besedje16
ljubiti se glag. nedov. ♦ P: 24 (TC 1550, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, *P 1563, TO 1564, TL 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, BH 1584, DAg 1585, TPo 1595, TfC 1595)
Črnovrški
ljubiti se (komu) gl. baštati
Število zadetkov: 18