Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
ljúbek -bka -o prid., ljúbkejši (ū) ki daje zaradi svoje prikupnosti, lahkotnosti, nežnosti prijeten videz: ljubek otrok; ljubek psiček; dekle je zelo ljubko / ljubka oblekica / ekspr. ljubke jamice na licih
● zastar. ljubko vino okusno, dobro
    ljúbko prisl.: ljubko se smehljati; ljubko urejena sobica
    ♦     muz. ljubko označba za izraz izvajanja grazioso
SSKJ
sŕnica -e ž (ŕ) 
  1. 1. manjšalnica od srna: na jasi se paseta dve srnici; srnica in srnjaček; skočila je kot preplašena srnica hitro; ima oči kot srnica
    // ekspr. ljubka, vitka ženska: kakšno (ljubko) srnico ima / kot nagovor ne boj se, srnica moja
  2. 2. igrača, ki predstavlja srno: za rojstni dan je otrok dobil srnico
SSKJ
čéča in čêča -e ž (ẹ̄; é) 
  1. 1. nar. severozahodno dekle: postala je že cela čeča / dražili so me, da imam čečo
  2. 2. redko igrača, ki predstavlja deklico; punčka: naredila je ljubko čečo iz cunj
SSKJ
grácija -e ž (á) 
  1. 1. navadno s prilastkom skladnost, lahkotnost, zlasti v gibih, v drži: opazoval je gracijo njenih kretenj; stopa z nenavadno gracijo; v naslonjač je sedla s prirojeno gracijo / izraze sožalja je sprejemala z vzvišeno gracijo / v njej so združene moč, lepota in gracija ljubkost, milina
    // ekspr. ljubko, privlačno dekle: plavolasa gracija
  2. 2. v rimski mitologiji vsaka od treh boginj lepote, ljubkosti, miline
SSKJ
máčica -e ž (ā) 
  1. 1. manjšalnica od mačka: mačice in psički se igrajo na dvorišču; mlade mačice; dekle je razposajeno kot mačica / ekspr. našo mačico imamo vsi radi mačko
  2. 2. pog., ekspr. ljubka, mikavna ženska: spoznal sem ljubko mačico / kot nagovor te zebe, mačica
  3. 3. nav. mn. socvetje v obliki podolgovate kepice: mačice se osipajo; vrba je že pognala rumene mačice / leskove mačice
    ♦     bot. socvetje, značilno za skupino brezvenčnic
    // vejica s takim socvetjem: nalomiti mačic
  4. 4. ekspr., redko večja snežinka: redke bele mačice letijo po zraku
SSKJ
múca -e ž (ȗ) 
  1. 1. ljubk. mačka: muca prede; pobožati muco / otr.: ni, ni, je muca vzela; muca maca
  2. 2. pog., ekspr. ljubka, mikavna ženska: ljubko muco ima / kot nagovor muca, saj si pridna
  3. 3. otr. strdek smrklja (v nosu)
SSKJ
múcka -e ž (ȗ) 
  1. 1. ljubk. mačka: mucka čepi na peči in prede; mucke se igrajo na dvorišču / okrog mačke je bilo pet (mladih) muck
  2. 2. pog., ekspr. ljubka, mikavna ženska ali otrok: kakšno (ljubko) mucko ima / kot nagovor te zebe, mucka
  3. 3. nav. mn., pog. socvetje v obliki podolgovate kepice; mačica: vrba že odganja mucke
    // vejica s takim socvetjem: dati mucke v vazo
  4. 4. pog. kosem, kosmič, svaljek: v črnilniku so se nabrale mucke; krpa ne pušča muck; pomesti prah in mucke izpod postelje
  5. 5. otr. strdek smrklja (v nosu): vzeti mucko iz nosa
SSKJ
opénjati -am nedov. (ẹ̑) 
  1. 1. s pripenjanjem, pritrjevanjem delati, da je kaj na (vsej) površini, zlasti za olepšanje: openjati stene z blagom, usnjem
  2. 2. dajati, nameščati okrog česa: openjati hlode z verigami in jih vleči
  3. 3. knjiž. prekrivati, obdajati: zidove openja gost bršljan; kratka rokava ji ljubko openjata nadlakti / štrleče ličnice ji je openjala ohlapna koža
SSKJ
zverínica -e ž (í) 
  1. 1. manjšalnica od zverina: podlasica je manjša zverinica; plašno se je oziral okrog kot ujeta zverinica / ekspr. zverinice v gozdu divje živali
  2. 2. ekspr. izzivalna, erotično privlačna mlada ženska: pri filmu so iz nje naredili ljubko zverinico; gleda za mladimi zverinicami
    // neugnan otrok: težko je ukrotil malo zverinico / kot nagovor o ti zverinica, tepen boš
SSKJ
zvrníti in zvŕniti -em dov. (ī ŕ) 
  1. 1. narediti, da pride kaj iz pokončnega položaja na tla zlasti v ležeči položaj: zvrniti kip s podstavka; zvrniti posodo; burja je zvrnila voz prevrnila
    // z določenimi gibi povzročiti, da kdo pade: zgrabil ga je in zvrnil; zvrnili so ga v sneg / zvrnil ga je na tla / konj je zvrnil jezdeca s sebe
  2. 2. s spremembo lege, položaja posode narediti, da pride vsebina iz nje, na kaj: ohlajen narastek zvrnemo na krožnik; zvrniti tovor / ekspr. zvrniti kozarec vina izpiti
  3. 3. spraviti iz navadne, pokončne lege, položaja: ljubko je zvrnila glavo; zvrniti nazaj, vznak / pog. zvrnila si je nogo izvinila
  4. 4. v zvezi z na narediti, imeti koga drugega za povzročitelja, nosilca česa neugodnega, negativnega: zvrniti krivdo, odgovornost na druge; vse je zvrnila nanj
    ●     ekspr. zvrniti čašo, kozarček izpiti brez oddiha; pog., ekspr. zvrniva vsak enega popijva kak kozarček pijače; preg. pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne kdor je vdan pijači, se tega do smrti ne more znebiti
    zvrníti se in zvŕniti se priti iz pokončnega položaja na tla zlasti v ležeči položaj: spodrsnilo mu je, pa se je zvrnil; zvrniti se na posteljo, v travo; zvrnil se je po tleh kot snop
    zvŕnjen -a -o: ob cesti leži zvrnjen voz; na pladenj zvrnjena potica
SSKJ
jerebíčka -e ž (í) 
  1. 1. manjšalnica od jerebica: mlade jerebičke
  2. 2. ekspr. drobno, ljubko dekle: najbolj mi je všeč tistale jerebička / kot nagovor kam greš, jerebička
SSKJ
véverička -e ž (ẹ́) manjšalnica od veverica: v roki je držal mlado veveričko
● ekspr. plesati s črnooko veveričko z ljubko, živahno žensko
SSKJ
míčnost -i ž (í) knjiž. privlačnost, ljubkost: njena mičnost je bila brez primere / edino to je še dajalo mičnost življenju
// kar je privlačno, ljubko: kako bi se le mogel upirati tolikim mičnostim
SSKJ
plavoók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) pog. modrook: imela sta ljubko plavooko hčerko
SSKJ
grazióso [graciozo] prisl. (ọ̑) muz., označba za izraz izvajanja ljubko, gibko
Število zadetkov: 15