Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
lopáta -e ž (á) 
  1. 1. orodje s širokim listom in dolgim držajem za zajemanje, premetavanje sipkega materiala: dati lopato na ramo; metati pesek z lopato / nasaditi lopato; zasaditi lopato v zemljo; njegove roke so kot lopate velike, široke
    // lopata za kidanje gnoja; list, uho lopate / lopata peska
    // pog. kolikor se zajame z lopato: vrzi še nekaj lopat k drevescu
  2. 2. rabi se samostojno ali s prilastkom lopati podoben del orodja, naprave, stroja: voda se zaganja v lopate in kolesa se vrtijo; lopata mlina na veter; lopata vesla odriva vodo; parnik je gnalo kolo z lopatami / mlinsko kolo na lopate
    ●     publ. lopata arheologov je odkrila ostanke mesta arheologi so jih odkrili z odkopavanjem; ekspr. vi imate drobne roke, jaz pa take lopate velike, široke roke, dlani; zasaditi lopato publ. to društvo je prvo zasadilo lopato je prvo začelo delovati; publ. za novi vrtec je zasadil prvo lopato župan je nakazal začetek gradbenih del s simboličnim izkopom nekaj zemlje; publ. danes so zasadili lopato na največjem letošnjem gradbišču začeli graditi, delati; ekspr. drugi so delali, on pa se je samo na lopato naslanjal ni delal; je pogosto počival
    ♦     navt. lopata sidra skrajni ploščati del kraka pri sidru; strojn. lopate zavite kovinske plošče v turbinskih strojih; vijačna lopata; zool. lopata končni ploščati del rogovja pri damjaku, losu
SSKJ
meháničen -čna -o prid. (á) 
  1. 1. ki poteka brez sodelovanja volje, zavesti: kmalu se je delu tako privadil, da so postali njegovi gibi čisto mehanični; mehanično ponavljanje
    // ki ne temelji na vsebini: mehanično prenašanje zakonov biologije na področje umetnosti / samostalnikom, ki poimenujejo stvari, določamo spol po mehaničnem načelu po končnici; mehanično razumevanje partijskih navodil je škodljivo in nemarksistično
  2. 2. povzročen, nastal s pritiskom, gibanjem: mehanični dražljaji / mehanično čiščenje obleke z drgnjenjem, krtačenjem, praskanjem
    // mehanične poškodbe poškodbe zaradi udarca, vboda, padca; mehanična zaščita zaščita pred udarci, vbodi, padci
  3. 3. teh. ki deluje samo ob uporabi sile mišic ali stroja: dleto, klešče, nož in druge mehanične priprave / mehanični globinomer
    // ki deluje na osnovi prenašanja gibalne, zaviralne sile z vzvodi, drogovi, vzmetmi: mehanične priprave / mehanični brzinomer; mehanična lopata priprava z žico, ki jo v eno smer vleče elektromotor, za premeščanje, spravljanje sipkega materiala na kup; mehanična roka priprava, ki opravlja podobna dela kot roka; mehanične statve strojne statve; mehanična stiskalnica; mehanična tehnologija mehanska tehnologija; mehanična zavora
  4. 4. v zvezi mehanični servis, mehanična delavnica servis, delavnica, v kateri se popravljajo ali izdelujejo stroji, tehnične priprave: poleg nove bencinske črpalke so odprli tudi mehanični servis; vajenec v mehanični delavnici
  5. 5. raba peša nanašajoč se na gibanje in mirovanje teles ter na sile, ki to povzročajo; mehanski: trdnost, prožnost in druge mehanične lastnosti
    ♦     filoz. mehanični materializem filozofska smer v 19. stoletju, ki razlaga svet z zakoni mehanike; med. mehanična kontracepcija kontracepcija, pri kateri se uporabljajo sredstva, ki zadržujejo spermije; muz. mehanični instrument instrument, pri katerem nadomešča izvajalca poseben mehanizem; ped. mehanično učenje učenje brez razumevanja snovi; učenje, pri katerem se snov tako obvlada, da se lahko odgovarja brez razmišljanja, sklepanja
    mehánično prisl.: mehanično odgovarjati, ponavljati; roke so mehanično opravljale svoje delo, misli pa so hodile svoja pota; živali so pobili mehanično ali električno; mehanično trdna snov
SSKJ
lopúta -e ž (ú) 
  1. 1. priprava za zapiranje odprtine, odpirajoča se navadno navzgor: odpreti loputo na letalu; vzdignil je loputo in se spustil v klet; loputa v stropu
  2. 2. teh. vrtljiva plošča v cevi za reguliranje pretoka: pripreti loputo / dušilna loputa ki duši, zmanjšuje tok plina; zapiralna loputa; zračna loputa
  3. 3. redko del oblačila, pokrivala, ki se da zavihati: spustil je lopute kučme čez ušesa / hlače na loputo bavtaro
    ●     redko loputa mlina na veter se je zlomila lopata
    ♦     anat. vsaka od mrenic, ki sestavljajo srčno zaklopko; bot. del, s katerim se glavičasti plod ob dozoritvi podolžno odpre
SSKJ
metáča -e ž (á) teh. lopata z listom, ki ima srčasto obliko in na zgornji strani ozek, navzgor zapognjen rob: metati pesek z metačo / lopata metača
SSKJ
natík -a m (ȋ) 
  1. 1. glagolnik od natakniti ali natikati: natik na kavelj, kol
  2. 2. veja, okrog katere se ovija grah: prisekati natik
  3. 3. redko koničasti konec orodja, na katerega se pritrdi ročaj; nasadilo: natik pri pili / lopata z dolgim natikom toporiščem, ročajem
SSKJ
rezáča -e ž (á) lopata s koničastim ali ravnim listom za rezanje in obračanje zemlje: z rezačo obdelati zemljo / lopata rezača
SSKJ
ročáj -a m (ȃ) 
  1. 1. del priprave, zlasti posode, namenjen za držanje z rokami: prijeti za ročaj; bakeliten, kovinski, lesen ročaj; ročaj lonca, skodelice; ročaj noža; ročaj pri kovčku, torbici; svečnik z ročajem / lopata se je snela z ročaja držaja
    // zabosti nož v kaj do ročaja
  2. 2. manjša priprava za držanje, oprijemanje: potniki so se držali za ročaje / redko brv brez ročajev držajev
    ●     redko udoben naslanjač z ročaji z naslonjalom za roke
    ♦     šport. konj z ročaji telovadno orodje z ročaji za gimnastične vaje, preskoke
SSKJ
štíharica -e ž (ȋ) pog. lopata s koničastim ali ravnim listom za rezanje in obračanje zemlje; rezača: motika in štiharica / lopata štiharica
SSKJ
lopática -e ž (á) 
  1. 1. manjšalnica od lopata:
    1. a) otrok se igra s kanglico in lopatico; zajeti moko z lopatico / lopatica za pepel / vreči na krsto lopatico prsti
    2. b) pomočiti lopatice vesla v vodo / mlinsko kolo na lopatice
      // priprava za nalaganje jedi: obrniti zrezek z lopatico / lopatica za pecivo
  2. 2. orodje v obliki kovinske ploščice z držajem, zlasti za nanašanje barve, kita: delati z lopatico, ne s čopičem; lopatica za kitanje / zidarska lopatica zidarska žlica
  3. 3. parna, ploščata trikotna kost na zgornjem delu hrbta: bil je suh, da so mu lopatice kar štrlele; zlom lopatice
    ♦     alp. lopatica ploščati del cepina; bot. lopatica na vlažnih krajih, med grmovjem ali na sončnih pobočjih rastoča rastlina s srčastimi listi in rumenimi cveti, Ficaria; strojn. lopatice manjše zavite kovinske plošče v turbinskih strojih
SSKJ
lopátka -e ž (á) 
  1. 1. manjšalnica od lopata: otrok zajema pesek z lopatko
    // priprava za nalaganje jedi: z lopatko nalagati cmoke na krožnik
  2. 2. orodje v obliki kovinske ploščice z držajem, zlasti za nanašanje barve, kita; lopatica: slikar s čopiči in lopatko
SSKJ
ápnast -a -o prid. (á) umazan od apna: apnasta lopata
// ki vsebuje apno: apnast kompost
SSKJ
kídanje -a s (í) glagolnik od kidati: lopata za kidanje snega / kidanje gnoja
SSKJ
rigólanje -a s (ọ̑) glagolnik od rigolati: rigolanje in priprava zemljišč za nasade; lopata, stroji za rigolanje / ročno, strojno rigolanje
SSKJ
vêslo -a s (é) na koncu v ploskev razširjen drog za poganjanje plovila z odrivanjem vode: potegniti vesla v čoln; odriniti čoln z veslom od brega; lopata, ročaj vesla / splavarsko veslo drog, ki ima na koncu pribito desko za krmarjenje; veslo z dvema lopatama; čoln na vesla / stružiti, tesati veslo
● ekspr. neutrudno je gonil vesla veslal
♦ navt. list ali pero vesla širši del vesla; steblo vesla ožji del vesla med listom in ročajem
SSKJ
lopáten -tna -o (ȃ) pridevnik od lopata: lopatno kolo
Število zadetkov: 15