Zadetki iskanja
Vorenc
blizu predl., F5, ad, k', h', bliẛu, do; ad mare, bliẛu morja; juxta, poleg, per, bliṡu, ravn; lunula, luniza, maizina luna bliṡu mlaja; nox intempesta, poṡnu bliṡu pulnozhi
Svetokriški
cin m kositer: koku ſonze vgmera v' shilah te ſemle slatu, luna ſrebru, Iupiter zin tož. ed. (II, 81) ← nem. Zinn ‛kositer’
Pleteršnik
číherən, -rna, adj. ves čiheren, aller insgesammt: vse čiherno, Dict.; luna vsa čiherna je postala kakor kri, Kast.; v le-teh dveh zapovedih visi vsa čiherna postava, Schönl.; damo na znanje vsem čihernim — stanovom, Razglas iz l. 1781; misliš, da bom vse čiherno jaz sam storil? BlKr.; vsi čiherni jeziki, Cv.; — tudi: ves čiherno: ves čiherno dolg, die ganze Schuld, Schönl.; vsi čiherno grešniki, Jsvkr.; ves čiherno moker, C.; — brez "ves": čiherno zdrav, C.; — iz čitkaterni, čihterni, čiherni, Levst. (Rok.); prim. čitav, Mik. (V. Gr. I. 323.).
Svetokriški
enajst nepreg. štev. enajst: enajst im. mn. svesd, sonze, inu luna ſe ſo njemu poKlajnali ǀ kaj bomo rekli od S. Vrſhule, inu nje Tovarshiz enajst rod. mn. taushent Diviz ǀ Los je padel na Matthia, inu on je bil perſhtiven h' tem enajſt daj. mn. Jogrom ǀ mu poſodish deſſet kron, ter more tebi anajſt tož. mn. povernit
Svetokriški
firteljc -a m 1. četrt, četrtina: Luna katera ſdaj je polna, ſdaj en fertilz im. ed., sdaj nezh ǀ Kumaj poli firtilza rod. ed. ure na ſvoje grehe premislio ǀ kadar luna k'sadnimu firtilzu daj. ed. pride ǀ de bi vſak dan li en firtilz tož. ed. ure premislil taiſtu nebesku veſselje ǀ muhe, ali komarja nemorite en fertilz tož. ed. vre na vashom obrasu terpèti 2. četrt ure: na gaugah bom en fertelz terpel martro → firtelj
Svetokriški
jemati jamljem/jemljem nedov. jemati: kadar eden ſe poda kraſt, golufat inu drugem blagu jemati nedol. ǀ povedai ti meni, kej iemlesh 2. ed., de ty taku pogoſtim ſe opyanish ǀ ohernik, katiri golufash, po ſili iamlesh 2. ed. ǀ kodar hodi tabak jamle 3. ed., inu rajshi bi kroh, kakor tabak puſtil ǀ jamleio 3. mn. Kir morio, Kradejo, golufaio ǀ s'eno shlizo je vodò s'morja jemal del. ed. m ǀ tem vbogim ſim nyh blagu iemal del. ed. m ǀ Kadar ſo ludje … tu moje iemali del. mn. m se nei ſim ieſil ǀ ony ſo meſſu iamali del. mn. m, kuhali, inu jeidili dol(i) jemati 1. manjšati se: kadar pak luna doli jamle 3. ed., ta shival slaba prihaia ǀ od kot pride de morje sdaj raſte, zhes en zhaſs ſupet dol iamle 3. ed. ǀ morje 6. ur raſte, 6. ur doli Iamle 3. ed. 2. minevati: ſe imamo varvat, de v' tei vishi nebomo sazheli doli iamati nedol. ǀ Svejt vpye, eſt doli iamlem: 1. ed. meſſu vpye, jeſt umadeshem ǀ de ſi lih vidio de vſak dan ſvejt dol iamle 3. ed., inu ſe zera, vener ludje she ble ga lubio gori jemati večati se, rasti: ta ſonzhni prihot pomeni mladuſt, katera raſte, inu gori jemle 3. ed. ǀ kadar luna gori jamle 3. ed., taku tudi ta shjual na mozhnosti raste ǀ Ti vidish de edn v' blagi gori iamle 3. ed. ǀ sakaj raſteio, inu gorj iamleio 3. mn. v' gnadi Boshj ǀ bolezhina nej hotela nehat, temuzh je ſhe ble gori jemala del. ed. m, inu raſla ǀ de bi Vera Chriſtuſaua tulikajn gori ne iemala del. ed. ž konec jemati umirati: bi vidil eniga petleria od sheje konz jemati nedol. ǀ od lakote je imel konz iemati nedol. ǀ od lakote Konz jamle 3. ed. ǀ od lakote, inu vbushtua konz iamleio 3. mn. ǀ ludje, inu shivina ſo konz iamali del. mn. m ǀ ludje, inu shivina ſo konez iemali del. mn. m ǀ od lakoti, inu reve ſo konz jemali del. mn. m slovo jemati poslavljati se: prideio h' tei sadni ſmertni uri, kadar slavu jamleio 3. ed. ǀ S. Paulus, kadar je slavu jemal del. ed. m od ſvojh lubih Epheſerjou → jamati
Svetokriški
kolo -esa s 1. kolo: vſe skuſi ſe obrazhaio, inu vertè kakor enu kolu im. ed. ǀ ſonze nej vekshi kakor enu kolù im. ed., luna kakor en taler ǀ y preproſti, inu nepametni ludje ſo enimu koleſſu daj. ed. perglihani ǀ ludje morio obrazhat tu kolu tož. ed. teh neſrezh ǀ enu malnsku kollu tož. ed., kakor ena shivina je mogal obrazhat 2. mučilna priprava v obliki kolesa: Is tiga resbitiga koleſsa rod. ed. ſe spoſna S. Catharina ǀ Ene raijſhi ſe puste v'kolu tož. ed. upleſti, kakor de bi njega gnado sguble ǀ Ceſſar videozh ſtonovitnoſt S. Juria, ga sapovej n' enu shpizheſtu kollu tož. ed. pervesat, inu na tla eno shaganzo polno shelesnih shpiz poſtavit, ter kollu tož. ed. ſo v' kroh verteli, de truplu pò shpizah ſe ſe je reſreſalu ǀ Ixion pak je na enem koleſsu mest. ed. perbit ǀ ti ſi, menil s' tem koleſſam or. ed. umorit S. Catharino ǀ ukupai poſtavite ponove, inu rashne, na katerih ſo yh shive pekli … koleſſa tož. mn. v' katere ſo yh pledli ǀ nej ſi vedil de v' koleſſah mest. mn. ſe najde ta leben
Pleteršnik
kolobár, -ára, (-árja), m. 1) der Kreisring, der Kreis; narediti k., einen Kreis bilden, Cig.; če se sumnji, da vedomec v katero hišo prihaja, napravi se na tleh krog ali "kolobar", Tržaška ok.-LjZv.; — der Hof um den Mond oder die Sonne, Cig. (T.); če ima luna kolobar, bo kmalu dež, Kr.; — der Ring, der Reif, C.; voščeni k., kreisrunder Wachsstock, ogr.-C.; runde Scheibe, Jan., C.; die Scheibe der Spule, das Spulrad, C.; — der Radmantel, Jan. (H.); — 2) der Umlauf, die Periode, der Turnus, Cig., C.; po kolobarju, turnusweise, DZ.; = na kolobar, Cig.; die Fruchtwechselwirtschaft, Cig., Z.; v kolobarju kmetovati = kolobariti, Vrtov. (Km. k.); — der Cyclus: solnčni k. (astr.), Cig. (T.); — grešni k. (circulus vitiosus), Cig. (T.).
Vorenc
krstnica1 ž, F6, cicindela, ẛlateniza, kerſtniza; lampyris, licht muck. karſtniza; lampyris, -dis, ena luzhna, ali nozhna muha, en metúl, kateri ſe po nozhi v'lúzh ṡaleituje: ena karſtniza; karstniza, nitedula; nitedula, -ae, karṡtniza, en zherviz, kateri ſe po nozhi ſveiti; nocticula, karſtniza: tudi tá od lune ponozhna ſvitloba: Luna
Svetokriški
kufer m baker: ſonze vgmera v' shilah te ſemle slatu, luna ſrebru … Venus kuffer tož. ed. (II, 81) ← srvnem. kupfer ← poznolat. cuprum za lat. aes Cyprium ‛ciprski baker, bron’
Svetokriški
lep -a prid. lep: ſilnu lep im. ed. m je bil S. Jerni, de ſi lih taku odert ǀ Nesrezhenu leip im. ed. m gvishnu je bil leta zhloveski pild ǀ sazhne gledat ta lepi im. ed. m dol. ſad, vidi de je lep beu, inu erdezh ǀ leta leipi im. ed. m dol. zhiaſtiti peld je pomenil to zhlovesko naturo ǀ ſe njemu ena ſilnu lepa im. ed. ž Gospa perkashe ǀ kaj s' ena lepa im. ed. ž reizh je leta ǀ Luna nej taku leipa im. ed. ž, de bi ſvoje leipote nesgubila ǀ tu nar nuznishi je tu lepu im. ed. s govorjenie ǀ na ohzet pres lepiga rod. ed. m shenitniga guanta je bil prishal ǀ ti sdej is tuoje lepe rod. ed. ž viſokusti v'blati tega madesha leshish ǀ vſe kar dobriga, lepiga rod. ed. s, inu nuzniga zhlovik shelejti more ǀ kar pak leipiga rod. ed. s, zhedniga, inu huale uredniga vidio per eni perſoni letu samolzhe ǀ vſe kar lejpiga rod. ed. s imà na ſe poſtavi ǀ ſo jo perglihali tej lepi daj. ed. ž Danizi ǀ je bil nij perneſil roshe Nebeske, katere sò tak lep tož. ed. m duh imele ǀ vy ſe troshtate en leip tož. ed. m Svet Konz ſturiti ǀ raunu ta lepi tož. ed. m dol. navuk je bil S. Bernardus suoijm bratam dal ǀ spodbodite vaſhiga lepiga tož. ed. m ži. kojna ǀ ta kateri hozhe eno lepo tož. ed. ž musiko Christuſhu dopadezho sturiti ǀ enu lepu tož. ed. s imè je bil nij dal ǀ Ta shival lammia imenovana ima enu lepù tož. ed. s oblizhe ǀ nej ſò venem lepem mest. ed. m Duori, ampak veni gorezhi hishi ǀ de bi Muſikonte v lepi mest. ed. ž odringi dershal ǀ s'suojm lepem or. ed. m duhom je bila pregnala ſmrad ǀ en gard zhern shivot s'lepem or. ed. m slatem shtukam pokriejo ǀ sklenem s'taistem lepim or. ed. m navukam ǀ S. Chryſoſtomus letu poterdi s'to lepo or. ed. ž pergliho ǀ s' tem lepem or. ed. s ſvitovajnam ǀ obedn s'lepem or. ed. s ozheſſam jo nepogleda ǀ sta dua lepa im. dv. m Angela k'meni prishla ǀ ugleda dua lepa tož. dv. m Fantizha, katere je bil kupil en Rimski Purgar ǀ tamkaj ſo bily ty lepi im. mn. m Pildiki ǀ bote vidili ene fantizhe, kateri ſo lepij im. mn. m kakor Angelzi ǀ nyh Hzhere ſo lepe im. mn. ž, offertnu guantane ǀ de ſi glih ſo lepè im. mn. ž vidit, vener ſo nerodovitne ǀ druſiga nei bilu shlishat po plazahi, inu gaſſah temuzh trobente, goſsli, zitre, bobni, inu leipe im. mn. ž peiſſmi ǀ ſo kakor iabuka Pentapolska, katera od sunaj ſo lepa im. mn. s ǀ Kulikajn lepih rod. mn. mladenizhu, inu lepih rod. mn. Dekelz tebe poshlushajo ǀ en Kranzel s'lepih rod. mn. roſſiz spletem ǀ najde try lepe tož. mn. m slate denare ǀ ſe ſalubio v'shlahtnoſt, v'lepe tož. mn. m guante ǀ more imeti te lépe tož. mn. m Pashete ǀ leipe tož. mn. m Altarie po goſſah dellaio ǀ oblizhe imate Kakor en Angelz, ozhij lepe tož. mn. ž zherne Kakor ena golobiza ǀ k'snaminu te hualeshnosti lepè tož. mn. ž shenkinge v'kloshter ſo bily perneſli ǀ kadar ſvoje lepet tož. mn. ž+ piſsane peruti gleda ǀ je bila navajena po lepeh mest. mn. proſtorneh gradeh prangat ǀ v'lepeh mest. mn., inu v'slateh kozhijah ſe ſo v'Mestu pelali ǀ s'suojmi lepimi or. mn. beſsedami sledniga sapele ǀ s' lepimy or. mn. urshohi iskaſal, inu ſvishal primer.> gdu je lepshi im. ed. m kakor naſh zartani Iesus ǀ nèj lepshi rod. ed. ž, nuznishi, inu spodobnishi sapuvidi, Kakor je ta de imamo G. Boga is celiga nashiga serza lubiti ǀ nej bilu lepshi rod. ed. ž Gospodizhine, inu tudi Bogaboyezhishi ǀ Angelzi nej ſo mogli lepshi rod. ed./mn. ž pejſsmi smiſlit ǀ Ena lepa, mlada, zartana vduva, de v' cellem meiſti nei bilu lejpshi rod. ed. ž ǀ lepshiga rod. ed. s inu kushtniſniga della nej na ſvejtu kakor je ta S: Sacrament ǀ de ſi lih veliku lepshi tož. ed. m ſlovenski jesik ſo imeli ǀ Leta urshoh je dober, ali she en bulshi, inu lepshi tož. ed. m samerkajte ǀ de bi ludie lepſhi tož. ed. ž perloshnoſt imeli ſe oskerbeiti ǀ de bi my G. Bogu enu lepshi tož. ed. s ime, inu zhaſtishi Titil imeli dati ǀ tu lepshi tož. ed. s od ſunaj kasheio, tu gershi pak od snotri skrivajo ǀ Daniel, inu njegovi tovarshi samu sozhivie, inu sele ſo jeidili, vener ſo bili lepshi im. mn. m, inu debelishi, kakor taiſti, katiri ſo capune, inu prate jeidili ǀ Plinius pravi, de shenske Pershone zhe lepshi im. mn. ž ſo v'mladoſti garshi rataio v'ſtaroſti ǀ On drugazhi lepshi tož. mn. ž shenkinge je meni shenkal, kakor ſo lete tvoje presež.> Oh Abſolon! ti ſi bil ta ner lepshi im. ed. m v'Iſraelskim krajleſtvi ǀ kateri je ta nerlepshi im. ed. m pildik Nebeſhki ǀ ima enu lepù oblizhe kakor ta nar lepshi im. ed. ž shena ǀ Tu nar lepshi im. ed. s je ſvetloba pres katere vſe je gerdu ǀ naide polno almaro tiga ner lepshiga rod. ed. m kruha ǀ prezej sapovei ta nar lepshi tož. ed. m guant perneſti ǀ sheli vſhivat tu zartanu, inu narlepshi tož. ed. m oblizhe Ieſuſa Chriſtuſa ǀ poſſadite ga na mojga ner lepshiga tož. ed. m ži. kojna ǀ imaio to ner lepshi tož. ed. ž paklensko Gospodizhno perpelat ǀ je shkoda tu ner lepshi tož. ed. s shitu ſeshgati ǀ v'ta nar lepshi mest. ed. m guant ga pusti oblezhi ǀ Iſidora, katera v'ſvoj ner lepshi mest. ed. ž mladoſti je bila Nuna ratala ǀ je vumerla v' nje narlepshi mest. ed. ž mladoſti ǀ bi ſvojo mater zjeral s'to ner lepshi or. ed. ž lepoto ǀ ima ſtu tyh ner lepshyh rod. mn. Dekelz poslati ǀ okadi te ner leipshi tož. mn. m pilde ǀ Kadar nar lepshi tož. mn. ž beſsede zhloveku vuoshzhjo, takrat nar ble ogolufajo ǀ puſti priti Godize, inu te ner Lepſhi tož. mn. ž Dekelze ǀ imate te ner lepshi tož. mn. ž beſsedenjemu dati ǀ te nar lepshideshezhe tož. mn. ž+ vejize vkupaj sbere ǀ de ſi lih slep je te ner lepshi tož. mn. s della dellal shuſi ſoſebno gnado Boshjo le-ta je lepa to ni verjetno: na vuſs glaſs ſe ſaſmeja, ter pravi, leta je lepa de jeſt bom otroke imela, yh nej ſim imela kadar ſim bila mlada, inu yh bom imela v'Staroſti, kir tudi moj Gospud je en ſtari Dediz z lepim zlepa: de nemore nezh s' lepem, inu dobrem opravit ǀ ni s' lepem, ni s' gerdam nemore nezh opravit ǀ Kadar je vidil de nikar s'lepim, nikar s'hudim njo nemore pregovorit ǀ nei mogal slepem io potolashit
Svetokriški
lepota -e ž lepota: nje lepota im. ed. je bila taku mozhnu ſalubleniga ſturila krajla Aſſuera ǀ ni lipota im. ed., ni blagu, ni slahnuſt ǀ tekò gledat Temiſtokla, kateri je bil en shpegu te lepote rod. ed. ǀ Luna nej taku leipa, de bi ſvoje leipote rod. ed. nesgubila ǀ nej mladoſti bres ſtaroſti, nej lipote rod. ed. de bi garda neratala ǀ my ſe vezh nezhudmo ſvetlobi tiga ſonza, ni lepoti daj. ed. te lune ǀ v'grehah shivel, inu lepoto tož. ed. zhlovesko je sgubil ǀ v'offert, inu v'lepoto tož. ed. ſe salubio ǀ nedolshnoſt, inu lepeto tož. ed. obeden drugi Svetnik, ali Svetniza nej ſò imeli ǀ prezej ſvojo muzh, inu lipoto tož. ed. sgubjj ǀ bomo ushivali mladoſt bres ſtaroſti … leboto tož. ed. bres tadla ǀ ſo vidli Tempel v' Jeruſalemi, katirimu v' lepoti mest. ed., inu v' shlahnuſti nej bilu na ſvejtu gliha ǀ de bi ſe hotela njemu v' ſvoj lipoti mest. ed. prikasat ǀ Anaſtasius pravi zhlovik is ſuoio lepoto or. ed., inu shlahtnustio premaga semlo, slatu, inu ſrebru, luno, ſonze, inu Nebu ǀ te imenovane lepote im. mn. ſo ena garda perſt ǀ zartanu detetce Ieſuſika vezh lubio, kokar vſe shazhe, inu lepote tož. mn. tiga suèta
Pleteršnik
lúna, f. der Mond; prva, zadnja l., erstes, letztes Viertel, C.; mlada, polna l., Neu-, Vollmond, Cig., Jan.; — slepa l., der Nebenmond, Jes.; luna ga nosi, er ist mondsüchtig, Gor.; — ali te luna trka? bist du verrückt? was ficht dich an? Jan.; l. ga šeška, er ist in Melancholie verfallen, Met.
Celotno geslo
Pohlin
Vorenc
luna ž, F12, eclipsis, ſonzhnu, ali lune merknenîe; interlunium, mlaja ṡazhetek, kadar ſe luna ponovy, ali mlady; intermenstruus, -a, -um, kadar je pomrak, nova luna, kadar luna k'ſonzi pride; luna, -ae, Luna, méſſez; lunae coitus, mlai, mlada luna; lunatus, -a, -um, obdélan kakòr ena poloviza lune; lunula, luniza, maizina luna bliṡu mlaja; nocticula, tudi tá od lune ponozhna ſvitloba: Luna; nox illunis, núzh pres lune, temma; plenilunium, -ÿ, polna luna, ali meſſiz, ṡzhyp
Svetokriški
luna -e ž luna: kadar je polna luna im. ed., ta shival taku mozhna rata, de nej mozhnusti de bi jo mogla premagat, kadar pak luna im. ed. doli jamle, ta shival slaba prihaia, kadar luna im. ed. k'sadnimu firtilzu pride, takrat ta shival taku ſlaba rata, de ſledna ſtvar jo lahku premaga ǀ Kadar ſonze, lunac im. ed., ſvesde, inu nebu bi semli na pomozh ne prishli, ona bi nemogla roditi ni sheliszhe, ni ſadu, ni shita, ni vina ǀ my ſmo pres gnade Boshje, kakor vna ſhival Cinocefalus imenuana pres lune rod. ed. ǀ per ſvetlobi te lune rod. ed. ſe je vshpegu gledala ǀ ta Modri ſalamon je bil Mario Divizo perglihal luni daj. ed., inu ſonzu ǀ Videm eniga Astrologa kateri nuzh, inu dan s'tem dolgim shpeglom v'ſvejsde, luno tož. ed., ſonze, inu Nebu gleda ǀ Se bodo zhudeſa godila na Sonci inu na luni mest. ed. ǀ per luni mest. ed., inu ſvejsdah imà ſvoje prebivalszhe ǀ Bug, kateri je ſtuaril ta shroki, inu proſtorni ſvejt s' ſonzam, s' luno or. ed., inu s' ſvesdami pokrit ǀ Maria Diviza ſe je prikasala obuta s'luno or. ed.
Besedje16
luna sam. ž ♦ P: 26 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TL 1561, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, DM 1584, BH 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Pleteršnik
Vorenc
Vorenc
majcen prid., lunula, luniza, maizina luna bliṡu mlaja
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: majcen prid., lychnis majzenu ſhelshe Scopoli [501: Lychnis. Carniol. Scheiffen ſchelze; v seznamu Nom. Carn. Schaiffen ſchelze; Pohlin je Scopolijev Schaiffen (žajfen) sprevrgel v Majzenu. Ivan Tušek, Štirje letni časi, Ljubljana 1867, 246, ima za lychnis ime lučica.]
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: majcen prid., lychnis majzenu ſhelshe Scopoli [501: Lychnis. Carniol. Scheiffen ſchelze; v seznamu Nom. Carn. Schaiffen ſchelze; Pohlin je Scopolijev Schaiffen (žajfen) sprevrgel v Majzenu. Ivan Tušek, Štirje letni časi, Ljubljana 1867, 246, ima za lychnis ime lučica.]
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 69
Dostopnost