Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
angórski -a -o prid. (ọ̑) v zvezi s koza, kunec, mačka ki ima dolgo, mehko dlako: čistokrvna angorska mačka / jopica iz angorske volne
SSKJ
bláto -a (á) 
  1. 1. razmočena zemlja: blata je do gležnjev; gaziti blato; noge se jim vdirajo v mehko blato; oškropiti z blatom; cestno blato; mastno blato; krtača za blato / ti sediš doma, jaz sem pa dve uri mešal blato po hribih hodil po blatu
    // ekspr. moralna propalost, pokvarjenost: utoniti, valjati se v blatu
  2. 2. neprebavljeni delci hrane, ki jih organizem izloča skozi črevo: bolnikovo blato ima nenavadno barvo; bolnik težko iztreblja blato; pregledati blato; gosto, redko blato / iti na blato iztrebiti se
  3. 3. tudi mn., nar. močvirje: izsuševanje Kobariškega blata; V daljavi nekje proti Škocjanu so se svetila blata kot razlito srebro (I. Pregelj)
    ● 
    ekspr. z združenimi močmi se bomo izvlekli iz blata rešili iz težkega položaja; ekspr. brskati po tujem blatu stikati za tujimi slabostmi; ekspr. nasprotniki me obmetavajo z blatom sramotijo, obrekujejo
    ♦ 
    elektr. anodno blato ki se pri elektrolizi nabira pod anodo; med. zdravilno blato za zdravilne blatne kopeli
SSKJ
blazínast -a -o prid. (í) 
  1. 1. raba peša obložen z mehko podlogo; oblazinjen: široki blazinasti sedeži; blazinasta klop
  2. 2. podoben blazini: blazinast mah; roke, blazinaste od zamaščenosti
    ♦ 
    bot. blazinasta rast nizka rast, s stebelci ali z listi gosto skupaj
SSKJ
blazíniti -im nedov. (í ȋ) oblagati z mehko podlogo: blaziniti stole
    blazínjen -a -o: tovarna blazinjenega pohištva oblazinjenega
SSKJ
cefírka -e ž (ī) tekst. mehko sukana volnena preja za pletenine
SSKJ
čépica -e ž (ẹ̄) pokrivalo brez krajevcev, navadno mehko: nositi, sneti čepico; nočna čepica; operacijska, slaščičarska, športna, vojaška čepica; norčevska čepica s kraguljčki; čepica s ščitkom / baskovska čepica
♦ 
bot. koreninska čepica varovalno tkivo iz rahlo povezanih celic, ki obdaja vršičke korenin; med. Hipokratova čepica obveza za glavo, pri kateri je glava povita od čela do konca lasišča
SSKJ
česljáti -ám nedov. (á ȃ) česati v kratkih potegljajih: česljati si bradico; pren. veter mehko česlja strnišče
SSKJ
činčíla -e in -a (ȋ) 
  1. 1. zool. južnoameriški glodavec, ki daje dragoceno krzno sive barve, Chinchilla laniger: dlaka činčile
  2. 2. kunec z mehko, svetlo sivo dlako: od kunčjih pasem je močno razširjen činčila
  3. 3. krzno teh živali: ovratnik iz činčile; neskl. pril.: činčila kunec; činčila krzno
SSKJ
činčílec -lca (ȋ) kunec z mehko, svetlo sivo dlako; činčila: razstava činčilcev
SSKJ
čofáti -ám nedov. (á ȃ) 
  1. 1. slišno, plosko udarjati po vodi: z veslom čofa po gladini
    // ekspr. hoditi po vodi, po čem redkem: otroci čofajo po blatu
  2. 2. preh., ekspr. slišno, plosko udarjati z roko: čofa ga po ustih
  3. 3. ekspr., redko slišno, plosko padati: drobci streliva čofajo v mehko prst
SSKJ
dláka -e ž (á) nitast izrastek na koži sesalcev: na nogah ima dolge dlake; puliti si dlake; med svetlimi dlakami je bilo tudi nekaj črnih / kot psovka molči, ti suha dlaka ti; kot kletvica pasja dlaka, tega ti ne verjamem
// ed. več dlak, dlake: dlaka raste, se obnavlja; naježiti dlako; žival ima gladko, mehko, sivo dlako / odeja iz kamelje dlake; klobuk iz zajčje dlake / resasta dlaka trša, daljša; zimska dlaka
● 
ekspr. cepiti dlako razčlenjevati problem do nepomembnih malenkosti; ekspr. iskati dlako v jajcu pretiravati v zahtevah po natančnosti; pog., ekspr. niti za dlako se nisi spremenil prav nič; pog. vedno mu gredo po dlaki v vsem mu skušajo ustreči, mu ne nasprotujejo; ekspr. ta nima dlake na jeziku v vsakem položaju si upa odkrito povedati, kar misli, da je prav; kjer osel leži, dlako pusti nekulturen človek se (rad) podpisuje, kjer ni primerno; nereden človek se spozna po tem, da za seboj pušča nered; preg. volk dlako menja, a narave nikdar človek ne more zatajiti svojega bistva
SSKJ
domêhka in doméhka prisl. (ȇ; ẹ̑) redko tako da postane mehko; do mehkega: skuhati kostanj domehka
SSKJ
glazé tudi glacé -ja [druga oblika glasé(ẹ̑) 
  1. 1. usnj. mehko, navadno belo kozje usnje za rokavice: izdelovati iz glazeja / strojiti na glaze
  2. 2. tekst. zelo lesketajoča se tkanina, ki spreminja barve, ali svilena tkanina z vtkanimi zlatimi ali srebrnimi nitmi: oblečena je bila v obleko iz srebrnega glazeja; neskl. pril.: glaze rokavice; glaze usnje
SSKJ
gréz -a (ẹ̑ ẹ̄) 
  1. 1. mehko blato, navadno na dnu stoječih vod: odstranjevati iz struge grez; školjke rijejo v grezu; dno je bilo pokrito z mehkim grezom / voda nosi s hriba grez in kamenje v dolino
  2. 2. navt. razdalja med najglobljo točko ladje in vodno gladino; ugrez: grez ladje je sedem metrov
SSKJ
gréz -í ž (ẹ̑) mehko blato, navadno na dnu stoječih vod: pozimi se žabe zarijejo v grez; ilovnata grez; odmrli organizmi se kopičijo na dnu kot organska grez / nekdaj je bila tam nepregledna grez, danes so senožeti močvirje
SSKJ
hematóm -a (ọ̑) med. izliv krvi v mehko tkivo: podkožni hematom; hematom v jetrih
SSKJ
hrbteníca -e ž (í) 
  1. 1. del telesnega ogrodja iz vretenc, ki poteka na hrbtni strani trupa: upogniti, vzravnati hrbtenico; pri padcu si je zlomil hrbtenico; kriva hrbtenica
  2. 2. publ., s prilastkom glavni, bistveni del česa: črna metalurgija je hrbtenica industrializacije; vzpenjača je postala hrbtenica turističnega centra / sodelavci so dali reviji trdno ideološko hrbtenico
    ● 
    publ. zlomiti hrbtenico birokratizmu premagati ga; ekspr. ima prožno hrbtenico menja prepričanje v skladu z razmerami; ekspr. pomagal si je z mehko hrbtenico tako, da se je prilagodil vsaki situaciji; ekspr. življenje mu je dalo nekaj hrbtenice je povzročilo, da je postal bolj samozavesten; ekspr. bil je človek brez hrbtenice zaradi koristi je spreminjal svoje prepričanje
    ♦ 
    anat. ledvena, prsna, vratna hrbtenica; navt. (ladijska) hrbtenica ladijska vez, ki je vzporedna z gredljem
SSKJ
írh -a (í) mehko usnje iz kož divjadi, drobnice, navadno kosmateno na obeh straneh; irhovina: hlače iz irha
 
usnj. strojiti na irh strojiti z ribjim oljem in brusiti s smirkom
SSKJ
irhovína in írhovina -e ž (í; í) 
  1. 1. mehko usnje iz kož divjadi, drobnice, navadno kosmateno na obeh straneh: z irhovino si je obrisal očala; hlače, rokavice, suknjič iz irhovine / nositi irhovino; oblečen v irhovino
  2. 2. slabš. neroden, navadno surov človek: od te irhovine ne moreš kaj drugega pričakovati / kot psovka zdaj pokaži, kaj znaš, irhovina
SSKJ
jájce -a (á) 
  1. 1. z lupino obdana spolna celica z dosti hranilnih snovi, iz katere se razvije nov organizem, zlasti pri pticah in plazilcih: leči, odlagati jajca; mladiči se izležejo iz jajc; aligatorjeva, golobja, želvina jajca / kobilica izleže med travo več jajc jajčec; mravljinčja jajca mravljinčje bube; žabja jajca žabja jajčeca, obdana s sluzjo
    // taka celica pri domači perutnini, zlasti kokoši: jajce se stre, ubije; kuhati, lupiti, vložiti jajca; nasaditi jajca koklji; nesti, valiti jajca; pobirati jajca iz gnezd; koklja sedi na jajcih; gnilo, pokvarjeno, staro, sveže jajce; kokošja, račja jajca; jajce z dvema rumenjakoma; embalaža za jajca; hodi kakor po jajcih s previdnim, mehkim stopanjem; z njim ravnajo kakor z jajcem zelo obzirno; sedi kot koklja na jajcih zelo vztrajno; podobna sta si kot jajce jajcu / jajce zakrkne; izpihati, izpiti jajce; jajce ocvreti, raztepsti, razžvrkljati, stepsti / (v) mehko kuhano z nezakrknjenim rumenjakom, (v) trdo kuhano jajce z zakrknjenim rumenjakom; na (volovsko) oko ocvrto jajce s celim, nezakrknjenim rumenjakom; jajca v prahu posušena in drobno zmleta
  2. 2. nav. mn., pog. moška spolna žleza, modo: odstraniti jajca mladim samčkom; bikova jajca / nizko suni ga v jajca
  3. 3. kar je po obliki podobno jajcu: jajce iz sladkorja
    ● 
    vulg. zberi vsa ta jajca in jih prodaj nepomembne, malo vredne stvari; ekspr. iskati dlako v jajcu pretiravati v zahtevah po natančnosti; ekspr. Kolumbovo jajce navidez nerešljiv problem, enostavno in domiselno rešen; ekspr. kukavičje jajce problem, stvar, s katero kdo zvijačno obremeni drugega; iron. jajce več kot puta ve otroci si domišljajo, da vedo več kot odrasli; preg. boljše prihranjeno jajce kot sneden vol
    ♦ 
    agr. prehladiti jajca med valjenjem predolgo pustiti jajca brez ogrevanja; čajna ali pitna jajca zelo sveža jajca, ki se morejo uživati surova; konsumna jajca namenjena prehrani; valilna jajca sveža, oplojena jajca, primerna za valjenje; etn. gnilo jajce otroška igra, pri kateri čepi kaznovani igralec v sredini kroga drugih čepečih igralcev; gastr. nadevano jajce razpolovljeno kuhano jajce, nadevano s pretlačenim rumenjakom in dodatki; med. jajce nastajajoči organizem v prvih mesecih nosečnosti
Število zadetkov: 130