- 1. črta, ki ločuje, razmejuje države ali ozemlja: meja poteka, teče po vrhovih gor; označiti mejo; državna, občinska meja / Jugoslavija in Madžarska imata zelo dolgo skupno mejo; prestopiti mejo / ta meja je strateška, utrjena / publ. položaj na meji je napet mejni državi sta na meji pripravljeni za morebiten spopad
// črta, ki ločuje, razmejuje zemljišča, parcele: kositi čez mejo; meje po katastrski mapi / soseda se tožita zaradi meje / meje igrišča so slabo označene - 2. s prilastkom kar ločuje, razmejuje kaj sploh: jezikovne, pojmovne meje; meja med poezijo in prozo; meja med vzdrževalnimi in obnovitvenimi stroški je bolj ali manj premična / knjiž. meja ločnica
- 3. mn., publ., s prilastkom področje, območje: država je po vojni razširila svoje meje / z oslabljenim pomenom: Slovenci zunaj meja Jugoslavije v tujini, tujih državah; meje znanja se širijo / pisar. delati, ukrepati v mejah predpisov po predpisih
- 4. navadno s prilastkom določena najvišja ali najnižja stopnja, velikost česa: meja se je premaknila navzdol, navzgor; prekoračiti predpisano starostno mejo / kritična, spodnja meja / določiti meje, v katerih občine predpisujejo višino prispevkov / poslovati na meji rentabilnosti komaj še rentabilno
- 5. nezoran, travnat del med njivami: sosed je tudi letos preoral mejo; na mejah je nakosil za kopico sena
- 6. navadno v zvezi živa meja vrsta strnjeno nasajenega nizkega grmičevja, navadno za ograditev, razmejitev: negovati, zasaditi živo mejo; drenova, gabrova živa meja
● odpreti mejo dovoliti prihod, uvoz v državo, na ozemlje ali odhod, izvoz iz države, z ozemlja; ekspr. vsaka stvar ima svoje meje pri vsakem dejanju, ravnanju je treba upoštevati določene norme; ekspr. to presega vse meje izraža nedopustnost česa; ekspr. brez meje razpravljajo, ne naredijo pa nič zelo veliko, dolgo razpravljajo; ekspr. biti do skrajne meje pošten zelo pošten; to je res le do določene, neke meje le deloma, delno; ekspr. iti do zadnjih mej storiti vse, kar se da, ne glede na težave, posledice; pog. čez mejo jo je popihal odšel je ilegalno v tujino
♦ fiz. meja elastičnosti največja obremenitev, ki še ne spremeni trajno oblike telesa; geogr. datumska meja na kateri se spremeni datum za en dan; zgornja gozdna meja višina, do katere sega strnjen gozd; gozd. drevesna meja nadmorska višina, do katere še raste drevje; zgod. borci za severno mejo udeleženci bojev za priključitev slovenske Koroške in Štajerske k Jugoslaviji od 1918 do 1919
Zadetki iskanja
- odpŕta mêja -e -e ž (ȓ, é)
1. nenadzorovani, prosti mejni prehodi med državami, navadno povezanimi zaradi skupnih ciljev v skupnost suverenih držav: V odprti meji vidijo priložnost za razvoj turizma v povezavi z bližnjimi smučišči na avstrijski strani, medtem ko se bodo sami trudili zagotoviti več turističnih prenočišč
2. dovoljen prihod, uvoz v državo in odhod, izvoz iz nje: Odprta meja je pomenila možnost umika in izhoda, totalitarizem pa takšne možnosti ni dopuščal
- odpŕti telefón -ega -a m (ȓ, ọ̑)
organizirano neposredno komuniciranje državljanov z odgovornimi o aktualnih vprašanjih, problemih po telefonu: Prvi letošnji odprti telefon je namenjen vprašanjem s področja delovanja vrtcev, osnovnih in srednjih šol
- zelêna barétka -e -e ž (é, ẹ̑) nav. mn.
posebna vojaška enota v nekaterih državah, usposobljena za zahtevne vojaške operacije: ameriške zelene baretke; Je soustanovitelj in medvojni poveljnik zelenih baretk, vojaške enote, nastale v Sarajevu
- zelêna máfija -e -e ž (é, á) ekspr.
organizirana skupina prekupčevalcev z zelenjavo in sadjem na velikih trgih, tržnicah: Trg vrtnin ureja zelena mafija
- zelêna mêja -e -e ž (é, é)
območje državne meje med mejnimi prehodi, zlasti nenaseljeno, gozdnato: Na zeleni meji pri opazovanju in odkrivanju ilegalnih prebežnikov in njihovih pomagačev policistom pomagajo psi
- zelêna revolúcija -e -e ž (é, ú)
1. v državah v razvoju izrazito povečanje pridelka, zlasti visokodonosnih vrst pšenice, koruze, riža, doseženo z visoko uporabo gnojil, pesticidov in drugih sredstev: Zelena revolucija je omogočila petkratni porast v proizvodnji hrane, toda to je bilo lahko doseženo le ob uporabi ogromnih količin kemikalij, ki se nevarno kopičijo v okolju in zastrupljajo tla
2. gibanje za spremembo odnosa in ravnanja družbe, politike, gospodarstva do okolja: Predsednik države je pozval k zeleni revoluciji in se zavzel za ustanovitev novega okoljevarstvenega telesa OZN
- zelêna trgátev -e -tve ž (é, ȃ)
trganje še nezrelega grozdja z namenom uničenja grozdov in posledičnega zmanjšanja presežnih zalog vina na tržišču v zameno za državno denarno podporo: Med pridelovalci grozdja, ki so se prijavili za zeleno trgatev, predpisanim pogojem ustreza le en vinogradnik
- zelêni čáj -ega -a m (é, ȃ)
1. poživljajoča pijača iz posušenih nefermentiranih listov čajevca: Zeleni čaj spodbuja presnovne procese in krepi imunski sistem
2. posušeni nefermentirani listi čajevca za pripravo te pijače: Korenček, paradižnik, paprika in zeleni čaj vsebujejo veliko antioksidantov, s čimer lahko povzročijo, da je koža videti mlajša
- zelêni móst -ega -ú in -a m (é, ọ̑ ȗ; ọ̑)
most za varno gibanje predvsem divjih živali prek avtoceste: Z izgradnjo avtocestnega omrežja so bile prekinjene tisočletne stečine divjadi, kar se da popraviti z zelenimi mostovi oziroma umetnimi prehodi
- zelêni ôtok -ega -óka m (é, ó ọ́)
zelena površina, navadno travnata, sredi mestnega asfaltnega ali betonskega okolja: Na sredi ploščadi je zeleni otok, obkrožen s skrbno prirezano živo mejo
- zelêni podòrSSKJ -ega -ôra m (é, ȍ ó)
gnojenje z zelenimi rastlinami, ki se podorjejo; zeleno gnojenje: rastline za zeleni podor; Zelo uporabna za zeleni podor so žita
- zelêno gíbanje -ega -a s (é, í)
delovanje skupine, množice za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja: Zelena gibanja, ki so se v Evropi pojavila v 70. in 80. letih, so v marsičem spremenila javno mnenje in stališča ljudi do okoljskih problemov
- zelêno gnojênje -ega -a s (é, é)
gnojenje z zelenimi rastlinami, ki se podorjejo; zeleni podor: Ponekod v Evropi za zeleno gnojenje radi uporabljajo tudi špinačo