Zadetki iskanja
Pleteršnik
ȃ 1., interj. 1) ah! ei! (kadar se čudimo); a, kaj mi praviš! a, kaj pa delaš? — 2) ach! o! a moj ljubi oče! a moj dragi Bog! a lepa moja mati! Levst. (Rok.); a, moj človek! Prip.
Vorenc
ajželjc m, F6, caſeale, -lis, tudi ſerivnik, kir ſe grè h'potrebi, aiṡhilz; cloacarius, -rÿ, kateri ſerilnike, ali aiṡhilze treibio; latrina, -ae, laibil, ſecrèt, ṡahod h'potrébi, aiṡhilz; locus secretus, ṡkrivnu meiſtu, aiṡhelz; ruder, vel rudus, tá neſnaga v'aiṡhilzih; tenasmus, -mi, teṡhava tega ſranîa, kader eden ṡabſtoîn na aiṡhelz grè
Pleteršnik
àli, conj. 1) oder; prinesi mi vina ali piva, kar rajši hočeš; jaz ali ti, eden naju mora iti; — sonst, plačaj, ali bo druga; — ali — ali, entweder — oder; nam je ali častno zmagati ali častno umreti; — 2) "ali" je vprašalna besedica v direktnem in indirektnem vprašanju: ali prideš nocoj k nam? vprašal me je, ali (ob) sem zadovoljen s službo; ali — ali? v dvojnem vprašanju: ali boste odgovarjali, ali mislite, da bode bolje, ako boste molčali? — ali pa? wirklich? — 3) v vzkliku: ali bo gledal! der wird Augen machen! ali zna lagati! das heiße ich lügen! ali si pameten! (iron.) wie bist du doch thöricht! — 4) ali? ali da? (alita, alite)? gelt? Jan., M., SlGor.-C.; prim. jeli; — 5) doch, aber; veliko sveta sem prehodil, ali kaj tacega nisem videl nikjer; — 6) alì, za nikalnimi vprašanji: doch, ja, jawohl, Met., Dol.; nesi li bil v cerkvi? — ali! Lašče-Levst. (Rok.).
Pleteršnik
àn, conj. sondern: s teboj nič nimam opraviti, an s tvojim bratom, Južni Slovenci-Jan. (Slovn.); — an da, aber: vprašal sem ga, an da mi ni odgovoril, Dol.-Levst. (Sl. Spr.); — außer: vse dajemo v štant (zakup), an če kako njivo obdržimo, Levst. (M.); vse so mi vzeli, an kolikor imam na sebi, Levst. (M.).
Prekmurski
Prekmurski
àngjel in àngel -a tudi àngjeo -ela m angel: Tvoj Sz. Angyel TF 1715, 47; Tvoi dobri Angel ABC 1725, A5b; Posli Goſzpodne tvoje ſzvéte Angele SM 1747, 64; naj bodo okouli náſz tvoji Sz. Angyelje KŠ 1754, 224; Angyel Goſzpodnov ſze je nyemi ſzkázao KŠ 1771, 6; ſzo oſztanoli vſzi Angyelje vu Bo'soj miloſcsi KMK 1780, 10; Bo'zi angyel BKM 1789, 39; Angyeo KM 1790; Teda od angyalov k-Bougi ſze odneſzé SŠ 1796, 25; ſzo ga Angyelje zvisávali BRM 1823, 4; ti szi mi angel mira KAJ 1848, 3; Kak angelje v-szvetloszti KAJ 1848, 7; szi ga nihao od angelov TA 1848, 7; I z-angelmi szvét’ szpévali KAJ 1848, 10
Prekmurski
apòštol -a m apostol: mi Apoſtolje ino Vucſeniczi TF 1715, 19; po nyegovi Apoſtoláj KŠ 1754, 9b; Evangelistje ino Apoſtolje KŠ 1754, 3; po ſzmrti Apoſtolov KŠ 1771, A5a
Vorenc
Vorenc
baratati nedov., F10, collybistes, minîavez, kateri s'danarmi baratá, wechsler, Wexler; empturire, rad kupovati, baratati; hippocomus, -mi, eden kateri s'koinî baratá; lanaris, -re, kateri volno noſſi, ali s'nîo baratá; linarius, -rÿ, kateri s'predivam andla, ali baratá; linopola, en lanár, kateri s'lanom baratá; lintearius, -rÿ, platnar, kateri s'platnom baratá; mango, tudi eden, kateri s'koinî baratá, inu minîuje, kateri k'ſluṡhbi baratá; melliturgus, -gi, medar, ali medizhar, kateri s'medom okuli hodi, ali baratá
Pleteršnik
bȃštati se 2., -a se, vb. impf. bašta se mi = ljubi se mi, Jan., Notr.; — iz it. bastare, hinreichen, C.
Prekmurski
bátriviti -im nedov.
1. tolažiti, hrabriti: I bátrivis vu szmrti KAJ 1848, 104; Bátrivi nasz KAJ 1848, 121; Bátrivi náſz ſzvétim Duhom BKM 1789, 56
2. opogumljati, bodriti: ali bátrivao je nyé Angyeo Bo'si KM 1796, 89; krouto je bátrivio SŠ 1796, 64
bátriviti se -im se tolažiti se, hrabriti se: kaibi ſze mi vu kriſtuſſi veſze(e)lili ino bátrivili TF 1715, 41; Jaſz ſze ſztem bátrivim SM 1747, 77; Z bo'zov ricsjouv ſze bátrivim KŠ 1754, 269
1. tolažiti, hrabriti: I bátrivis vu szmrti KAJ 1848, 104; Bátrivi nasz KAJ 1848, 121; Bátrivi náſz ſzvétim Duhom BKM 1789, 56
2. opogumljati, bodriti: ali bátrivao je nyé Angyeo Bo'si KM 1796, 89; krouto je bátrivio SŠ 1796, 64
bátriviti se -im se tolažiti se, hrabriti se: kaibi ſze mi vu kriſtuſſi veſze(e)lili ino bátrivili TF 1715, 41; Jaſz ſze ſztem bátrivim SM 1747, 77; Z bo'zov ricsjouv ſze bátrivim KŠ 1754, 269
Prekmurski
béjžanje -a s
1. tek: Bej'sanye dáj mi doprineſzti SŠ 1796, 72; Czio mojega bej'zanya dojdem BKM 1789, 175; veszeli sze, kak jünak na bê'zanye po pôti szvojoj TA 1848, 15; pomágajo njemi pri bežanji AI 1878, 22
2. beg: Od Jo'zefovoga v Egyptom bej'zanya KŠ 1771, 6; naj nebode bej'zanye vaſe vzimi KŠ 1771, 80
1. tek: Bej'sanye dáj mi doprineſzti SŠ 1796, 72; Czio mojega bej'zanya dojdem BKM 1789, 175; veszeli sze, kak jünak na bê'zanye po pôti szvojoj TA 1848, 15; pomágajo njemi pri bežanji AI 1878, 22
2. beg: Od Jo'zefovoga v Egyptom bej'zanya KŠ 1771, 6; naj nebode bej'zanye vaſe vzimi KŠ 1771, 80
Pleteršnik
Pleteršnik
bíbica, f. dem. biba; — travna bilka: naberi mi bibico smokvic (rdečih jagod), Kras, Ip.-Erj. (Torb.); prim. biba 4).
Pleteršnik
bȋtək 2., -tka, m. die Existenz, Cig. (T.); narod se zaveda svojega bitka in žitka, SlN.; tukaj mi ni bitka, Z.
Pleteršnik
bíti, sə̀m, (bǫ́di, bǫ̑m, [bǫ̑dem], bȋł səm), vb. impf. — A) s subjektom: 1) sein = existieren; Bog je bil, je in bo vekomaj; bil je oče, ki je imel tri sinove; ne bom dolgo več, mit mir wird es nicht mehr lange dauern; — bestehen, človek je iz duše in telesa; sich befinden; kje si bil tako dolgo? stammen, herrühren, kommen; odkod si? woher bist du? odtod je vsa moja nesreča; gehören; biti v kako faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Met.; in mi bi pod njega hoteli biti? Ravn.; sein = fehlen: kaj ti je? was fehlt dir? nič mi ni, es fehlt mir nichts; gelegen sein, angehen; kaj je tebi za to? kaj je tebi do tega? was geht dich dies an? nič mi ni zanj, za to; dienen, gereichen, kčemu ti bo to? b. v škodo, v čast, v lepotičje; to ni za nič, dies taugt zu nichts; sein, vor sich gehen, geschehen; danes je mraz, vročina; zvečer bo ples v dvorani; danes to ne more biti; kaj bo s teboj? sich befinden; kako si kaj? sich verhalten: tiho bodi! sei still! — 2) sein (copula): biti komu vrsta, jemandem dem Stande nach gleich sein, Rib.-M.; to je moje in pa božje, das gehört mir und Gott; to mi je prijaznost! das heißt Freundschaft! to je, das heißt; b. gostih besedi, viel zu reden pflegen; b. kake vere, sich zu einer Religion bekennen; — ni dobro človeku b. samemu, es ist für den Menschen nicht gut allein zu sein; Bog vam da moč b. močnim; daj nam biti milim in dobrim; biti učiteljem, Lehrer sein, nk. (po drugih slov. jezikih); — 3) predikat je izpuščen: kaj boš ti? — tega jaz nisem nesti (bin nicht imstande), Podmelci (Tolm.)-Erj. (Torb.); — B) brez subjekta: 1) namesto subjekta stoji partitiven genitiv: bilo je vina in kruha na prebitek; bilo je ljudi, da se je vse trlo; — 2) kar bi moglo biti subjekt, je v akuzativu, v negativnih stavkih v genitivu: po vseh potih jo je, koder bi bil utegnil priti, Ravn.; cel voz je bilo ranjenih; tri dni je, kar ga nisem videla; bilo je silo ljudstva, es gab eine Menge Leute; pomni: gola nedolžnost jo je, sie ist die lautere Unschuld, samočista pijaznost ga je, er ist voll Freundlichkeit, Ravn.; ni bilo ni kraja ni konca, es hatte kein Ende; očeta in matere ni doma, Vater und Mutter sind nicht zuhause; brata še ni iz mesta, der Bruder ist noch nicht aus der Stadt gekommen; ne bo me več k vam, ich komme nicht mehr zu euch; Ljubezen je bila, ljubezen še bo, Ko tebe in mene na svetu ne bo, Npes.; da ni mene bilo, tebi bi se bila slaba godila, wenn ich nicht gewesen wäre, so wäre es dir übel ergangen; — 3) z adjektivom (predikatom): vroče je, es ist heiß; težko mi je bilo, es kam mir schwer an; kako ti je? wie befindest du dich? slabo, hudo mi je, es ist mir unwohl, übel; bolje, huje mi je, es geht mir besser, schlechter; — 4) predikat je izpuščen, pa ga je lahko dopolniti: natepejo ga, pa je! (= pa je dobro!) prosi ga odpuščanja, pa bo (und die Sache hat ein Ende); bi še bilo, ko bi ..., es gienge noch an, wenn ..., bi že bilo, ko bi ..., es wäre schon recht, wenn ...; tako se rabi tudi samo: bi, es wäre schon recht: bi, ko bi vsak dan tako bilo, jvzhŠt.; bi, ko bi bilo o kresu Erj. (Izb. sp.); — 5) z infinitivom: ni slišati zvonova, man hört die Glocke nicht; ni bilo nič slišati, da bi bil prišel, es verlautete nichts von seiner Ankunft; — können, sollen, müssen; biti mi ni več doma, ich kann nicht mehr zuhause bleiben; že jih je bilo srečne in vesele videti, Ravn.; kaj mi je začeti? was soll ich thun? pretrpeti nam je, wir müssen es ertragen; stati nam bo pred božjim stolom; — 6) z nominativom, ki je le na videz subjekt: dolg čas mu je bilo, er hatte lange Weile, Met.; groza je bilo videti boja, es war ein Graus den Kampf zu sehen, Npes.; kadar je bilo red, als es an der Zeit war, Trub.; tega ni treba bilo (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — 7) z nekaterimi samostalnimi imeni z akuzativom osebe; ni ga še volja, er hat noch nicht Lust; ne bo vas groza smrti, ihr werdet vor dem Tode nicht erschrecken; groza vas ga je bilo, ihr erschraket vor ihm, Ravn.; kterega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? pravice vas bodi skrb! skrb me je! was geht das mich an! jvzhŠt.; sram jo je bilo; strah nas je; čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — objekt stoji pri nekaterih substantivih v genitivu: Niniv bo konec, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 368.)); — C) werden; bila je žena v solnato postavo, ward zur Salzsäule, Ravn.-Mik.; kaj hočeš biti? was willst du werden? iz tega nič ne bo, daraus wird nichts; sedem let ni iz hleva bil, sieben Jahre kam er nicht aus dem Stall, Npes.-Mik.; (navadnejše: ni ga bilo); — D) opomnje o posameznih oblikah: 1) "bodi" za relativi = "immer" (cunque); kdor bodi, wer immer; kar bodi, was es auch sei; toda: bodi kaj, etwas nichtsnutziges, Mik. (prim. bodikaj); bodi (si) — bodi (si), sei es — sei es, bodi vino, bodi pivo, rad oboje pijem, C.; — 2) z nikalnico se v indikativu prezentnem vkupaj piše in kakor jedna beseda govori: nísəm ali nẹ́səm, ich bin nicht; (pomni: za "bi" se rabi v Ziljski dolini: besem, besi, be, besva, besta, besmo, beste, beso, Jarn. [Rok.]; Besi bila moja, Besi vino pila, Npes.-Schein.; jèsəm-səm, ogr., kajk.-Valj. [Rad]).
Prekmurski
bívost -i ž bivanje: Bivoſzt i nárava Bôga BRM 1823, V; Bôga bivoszt KAJ 1848, V; i bivoszt moja je kak nicsesz TA 1848, 32; “Prijátelj” bivoszt szvojo pokázo AI 1876, br. 1, 1; Sztácse vö vsze bivoszti vretina KAJ 1848, 6; ki je nyim dao bivoszt KAJ 1848, 8; V-bivoszti bôgi ednomi KAJ 1848, 9; Mi vszi szmo cslovecse bivoszti KAJ 1870, 30; Ár od nyega vszêm bivosztam KAJ 1848, 12
Pleteršnik
blȃgọr, 1) interj. wohl! Heil! blagor vam! blagor si vam, Kr.; blagor si ga tistemu, LjZv.; blagor je tem očem, katere vidijo, kar mi vidimo, Dalm., (enako tudi Dict., Kast.); — 2) blagor m., blagore deliti komu, jemanden glücklich preisen, Cig., Dol.-Levst. (Sl. Spr.); (napačno: blagor, das Wohl, Mur., Cig., Jan.; prim. Levst. (Sl. Spr. 140.)); — prim. stsl. blagože.
Prekmurski
blagoslòvnost -i ž blagoslov: Ti ſzi mi bio radoſzt, v-histvi blagoſzlovnoſzt BRM 1823, 423; Za ſzvêta blagoſzlovnoſzt BRM 1823, 53
Pleteršnik
blagovǫ́liti, -im, vb. pf. et impf. gefälligst etwas thun, belieben, thun, geruhen, Cig., Jan., nk.; blagovolite mi naznaniti, melden Sie mir gefälligst, nk.; Njegovo Veličanstvo je blagovolilo odgovoriti, Se. Majestät geruhte zu antworten, nk.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 94
- Naslednja »
Število zadetkov: 1874
Dostopnost