Naravni sovražnik
V biologiji je za plenilce in parazite, ki živijo na račun drugih organizmov, uveljavljen termin naravni sovražnik . V angleškem jeziku se za obravnavani pojem pojavljajo termini natural enemy , biological control in biocontrol . Ker se mi izraz naravni sovražnik z biološkega vidika ne zdi najbolj primeren, iščem drugo ustrezno knjižno slovensko poimenovanje. V mislih sem imel besedno zvezo naravni regulator , vendar nisem prepričan, ali je beseda regulator knjižna slovenska. Poleg tega naj bi imel glagol regulirati bolj pomen nadzora nad delovanjem nekoga ali nečesa. Druga možnost je besedna zveza naravna kontrola . Beseda kontrola naj bi pomenila usmerjanje ali omejevanje nekoga ali nečesa, zato se mi zdi primerna, vendar tudi tu ne vem, če je beseda kontrola knjižna slovenska. Tretja možnost je besedna zveza naravni nasprotnik . Beseda nasprotnik je sicer knjižna slovenska, ampak se mi izraz ne zdi najbolj posrečen. Nasprotnika se na primer borita za isti cilj, v primeru plenilca in plena pa plenilec napade plen in ga s tem ovira – verjetno v tem primeru ne gre za nasprotovanje.
Zadetki iskanja
Terminološka
Terminološka
Klikolovka
Izraz clickbait se nanaša na spletno vsebino, ki poskuša privabiti največje možno število klikov in v ta namen najpogosteje uporablja zavajajoče naslove, slike in povzetke. V rabi sta že poimenovanji klik vaba in vaba za klike , meni pa se zdi primernejši ustreznik klikolovka , ki se sicer uporablja v hrvaščini, a se mi zdi prenosljiv v slovenščino. Zanima me, kakšno je vaše mnenje.
Izraz clickbait se nanaša na spletno vsebino, ki poskuša privabiti največje možno število klikov in v ta namen najpogosteje uporablja zavajajoče naslove, slike in povzetke. V rabi sta že poimenovanji klik vaba in vaba za klike , meni pa se zdi primernejši ustreznik klikolovka , ki se sicer uporablja v hrvaščini, a se mi zdi prenosljiv v slovenščino. Zanima me, kakšno je vaše mnenje.
Terminološka
Okus žara
V prehranski industriji ima kar nekaj izdelkov okus barbecue , ki označuje okus po jedi, pečeni na žaru. Zveza okus barbecue se mi ne zdi ustrezna, ker marsikdo ne ve, kaj barbecue pomeni. Prav tako se mi ne zdi ustrezna zveza okus po žaru , saj napeljuje, da gre za okus naprave, na kateri se pečejo jedi. Tudi zveze okus jedi na žaru/z žara in okus z žara se mi ne zdijo ustrezne, saj se lahko na žaru pripravljajo zelo raznovrstne jedi, od bučk do mesa. Če pa imamo npr. čips z okusom barbecue , ne spada ne med prve (bučke) ne med drugo (meso). Kateri termin predlagate za oznako tega okusa?
V prehranski industriji ima kar nekaj izdelkov okus barbecue , ki označuje okus po jedi, pečeni na žaru. Zveza okus barbecue se mi ne zdi ustrezna, ker marsikdo ne ve, kaj barbecue pomeni. Prav tako se mi ne zdi ustrezna zveza okus po žaru , saj napeljuje, da gre za okus naprave, na kateri se pečejo jedi. Tudi zveze okus jedi na žaru/z žara in okus z žara se mi ne zdijo ustrezne, saj se lahko na žaru pripravljajo zelo raznovrstne jedi, od bučk do mesa. Če pa imamo npr. čips z okusom barbecue , ne spada ne med prve (bučke) ne med drugo (meso). Kateri termin predlagate za oznako tega okusa?
Terminološka
Center za terenske raziskave
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin field centre , ki označuje raziskovalno središče, opremljeno za terensko delo, ki se običajno nahaja na območju ali blizu območja, na katerem raziskovalci opravljajo svoje raziskave. Razmišljam o poimenovanju področni center ali pa terenski center.
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin field centre , ki označuje raziskovalno središče, opremljeno za terensko delo, ki se običajno nahaja na območju ali blizu območja, na katerem raziskovalci opravljajo svoje raziskave. Razmišljam o poimenovanju področni center ali pa terenski center.
Terminološka
Inokulum
Zanima me, kateri termin bi bil najprimernejši za označevanje substrata, ki vsebuje mikroorganizme, ki se jih nanese npr. na korenine rastlin, da se doseže želen ciljni učinek. V Botaničnem terminološkem slovarju ga označuje termin vcepek . Uporablja se tudi termin inokulant , ki mi zveni bolj kot označevanje osebe, ki izvaja inokulacijo (nanos vcepka ali inokuluma ). V slovenščini ima priponsko obrazilo -ant negativno konotacijo, npr. zabušant, inkasant, prevarant. Zato mi beseda inokulant ne zveni pravilno kot sopomenka za vcepek .
Zanima me, kateri termin bi bil najprimernejši za označevanje substrata, ki vsebuje mikroorganizme, ki se jih nanese npr. na korenine rastlin, da se doseže želen ciljni učinek. V Botaničnem terminološkem slovarju ga označuje termin vcepek . Uporablja se tudi termin inokulant , ki mi zveni bolj kot označevanje osebe, ki izvaja inokulacijo (nanos vcepka ali inokuluma ). V slovenščini ima priponsko obrazilo -ant negativno konotacijo, npr. zabušant, inkasant, prevarant. Zato mi beseda inokulant ne zveni pravilno kot sopomenka za vcepek .
Terminološka
Klinično preskušanje zdravila
Zanima me, katera oblika besede je v našem prostoru bolj primerna – preskušanje ali preizkušanje , npr. v zvezi klinično preskušanje zdravila oz. klinično preizkušanje zdravila . Vprašanje sem zastavil že v Jezikovni svetovalnici (vprašanje Klinično »preskušanje« ali »preizkušanje«? ), kjer so me usmerili k vam. Še posebej se mi zdi škoda, da je bila uporaba "pravilnejšega" izraza, tj. preizkušanje , zamujena s sprejetjem uradnega prevoda Uredbe (EU) št. 536/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. 4. 2014 o kliničnem preskušanju zdravil za uporabo v humani medicini in razveljavitvi Direktive 2001/20/ES . Rad bi osvetlil razloge za različno rabo teh izrazov, tudi s strani predstavnikov stroke (FFA, MF), ki bi lahko bili osnova k pozivu ali k poenotenju izrazoslovja.
Zanima me, katera oblika besede je v našem prostoru bolj primerna – preskušanje ali preizkušanje , npr. v zvezi klinično preskušanje zdravila oz. klinično preizkušanje zdravila . Vprašanje sem zastavil že v Jezikovni svetovalnici (vprašanje Klinično »preskušanje« ali »preizkušanje«? ), kjer so me usmerili k vam. Še posebej se mi zdi škoda, da je bila uporaba "pravilnejšega" izraza, tj. preizkušanje , zamujena s sprejetjem uradnega prevoda Uredbe (EU) št. 536/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. 4. 2014 o kliničnem preskušanju zdravil za uporabo v humani medicini in razveljavitvi Direktive 2001/20/ES . Rad bi osvetlil razloge za različno rabo teh izrazov, tudi s strani predstavnikov stroke (FFA, MF), ki bi lahko bili osnova k pozivu ali k poenotenju izrazoslovja.
Terminološka
Nasvetovanje
V Terminološkem slovarčku karierne orientacije 2011 je pod številko 28 termin nasvetovanje z definicijo, ki se glasi '/e/nkratna ali večkratna krajša pomoč posamezniku, ki poleg dajanja ali posredovanja informacije in podatkov vključuje tudi razlago in/ali ustrezna pojasnila, s katerimi pomagamo osebi, da reši svoj problem', in angleškim ustreznikom advice . Zanima me, ali je termin nasvetovanje jezikovno ustrezen. V SSKJ2 je sicer razložen glagol nasvetovati , a je njegova raba v praksi zelo redka.
V Terminološkem slovarčku karierne orientacije 2011 je pod številko 28 termin nasvetovanje z definicijo, ki se glasi '/e/nkratna ali večkratna krajša pomoč posamezniku, ki poleg dajanja ali posredovanja informacije in podatkov vključuje tudi razlago in/ali ustrezna pojasnila, s katerimi pomagamo osebi, da reši svoj problem', in angleškim ustreznikom advice . Zanima me, ali je termin nasvetovanje jezikovno ustrezen. V SSKJ2 je sicer razložen glagol nasvetovati , a je njegova raba v praksi zelo redka.
Terminološka
Onesnaževalo
Na vas se obračam s prošnjo za strokovno pojasnilo. Menim, da je termin onesnaževalo , ki označuje škodljivo snov, ki se v okolje sprošča zaradi dejavnosti človeka, nepravilno oblikovan. Ustrezneje bi se mi zdelo govoriti o onesnažilu. Nimam nobenega strokovnega znanja o tvorjenju besed, a vendar – zakaj tako zapleteno, razvlečeno, če je mogoče povedati tudi krajše? Mar gre za razlikovanje med onesnaženjem in onesnaževanjem ? Mar dušikov oksid ali prašni delci onesnažijo večkrat, ponavljajoče? V slovarjih na portalu Fran sem našel onesnažilo v Botaničnem terminološkem slovarju , onesnaževalo pa v Farmacevtskem terminološkem slovarju 2 , ki usmerja na kontaminanta .
Na vas se obračam s prošnjo za strokovno pojasnilo. Menim, da je termin onesnaževalo , ki označuje škodljivo snov, ki se v okolje sprošča zaradi dejavnosti človeka, nepravilno oblikovan. Ustrezneje bi se mi zdelo govoriti o onesnažilu. Nimam nobenega strokovnega znanja o tvorjenju besed, a vendar – zakaj tako zapleteno, razvlečeno, če je mogoče povedati tudi krajše? Mar gre za razlikovanje med onesnaženjem in onesnaževanjem ? Mar dušikov oksid ali prašni delci onesnažijo večkrat, ponavljajoče? V slovarjih na portalu Fran sem našel onesnažilo v Botaničnem terminološkem slovarju , onesnaževalo pa v Farmacevtskem terminološkem slovarju 2 , ki usmerja na kontaminanta .
Terminološka
Plošček
Ker v SSKJ2 nisem našla ploščka v hokejskem pomenu, sem poiskala pak , ki je razložen kot 'trd, ploščat, okrogel gumijast predmet, ki se uporablja pri hokeju na ledu'. Kot sinonim je navedena ploščica , plošček pa ni omenjen. Glede na rabo se mi to ne zdi sprejemljivo – plošček v tem priročniku ne bi smel biti ignoriran.
Ker v SSKJ2 nisem našla ploščka v hokejskem pomenu, sem poiskala pak , ki je razložen kot 'trd, ploščat, okrogel gumijast predmet, ki se uporablja pri hokeju na ledu'. Kot sinonim je navedena ploščica , plošček pa ni omenjen. Glede na rabo se mi to ne zdi sprejemljivo – plošček v tem priročniku ne bi smel biti ignoriran.
Terminološka
Socialni poslovni model
Pri pisanju magistrske naloge sem naletela na terminološki problem s področja socialne ekonomije. Iščem slovenski termin za angleški termin social business model , ki označuje poslovni model, katerega cilj je z zagotavljanjem dodatnega, zunanjega financiranja pridobiti sredstva za izvedbo družbeno in okoljsko koristnih projektov. Vsi modeli iz tujine, po katerih se zgledujem, imajo lastnosti socialnih podjetij (ang. social business oz. social enterprise ), vendar pa pripravljam poslovni model za javni zavod, ki sicer ni socialno podjetje . Neposredni prevod angleškega termina socialni poslovni model se mi ne zdi primeren, ker je izraz socialen v turizmu povezan s socialnim turizmom , ki označuje popolnoma drug pojem. Osebno mi je bližje pridevnik družbeno odgovoren (torej družbeno odgovorni poslovni model ), vendar ima to v angleškem jeziku spet drugačen pomen. Obstaja precej podobnih izrazov, vendar nobeden izmed njih ni primeren za to, kar raziskujem. Kakšno poimenovanje bi torej vi predlagali za social business model ?
Pri pisanju magistrske naloge sem naletela na terminološki problem s področja socialne ekonomije. Iščem slovenski termin za angleški termin social business model , ki označuje poslovni model, katerega cilj je z zagotavljanjem dodatnega, zunanjega financiranja pridobiti sredstva za izvedbo družbeno in okoljsko koristnih projektov. Vsi modeli iz tujine, po katerih se zgledujem, imajo lastnosti socialnih podjetij (ang. social business oz. social enterprise ), vendar pa pripravljam poslovni model za javni zavod, ki sicer ni socialno podjetje . Neposredni prevod angleškega termina socialni poslovni model se mi ne zdi primeren, ker je izraz socialen v turizmu povezan s socialnim turizmom , ki označuje popolnoma drug pojem. Osebno mi je bližje pridevnik družbeno odgovoren (torej družbeno odgovorni poslovni model ), vendar ima to v angleškem jeziku spet drugačen pomen. Obstaja precej podobnih izrazov, vendar nobeden izmed njih ni primeren za to, kar raziskujem. Kakšno poimenovanje bi torej vi predlagali za social business model ?
Terminološka
Sveženj izdelkov
Kako bi pravilno slovensko prevedli angleško besedo bundle ? Na to besedo naletimo pri spletni prodaji. Gre za dva približno istovrstna izdelka (tudi podobne cene), ki sta pakirana skupaj (zlepljena ali ovita v folijo ali speta z vezico ali v enotnem kartonastem pakiranju). Pogosto gre za dve različni blagovni znamki, ki sta pakirani skupaj. Pojem je novost v preskrbovalni verigi in je bil šele pred kratkim definiran. Zanima me poimenovanje tovrstnih pakiranj pri globalni spletni prodaji, kjer prihaja do tovrstne situacije. Za mnenje sem vprašala tudi dva večja slovenska trgovca, kjer so mi odgovorili, da se s takšno situacijo še niso srečali in podali nekaj predlogov, ki se mi ne zdijo ustrezni. Prav tako sem za mnenje vprašala slovenistko, s katero pogosto sodelujemo, in njen predlog je sveženj in prodaja v svežnju . Vendar tudi ona ni povsem prepričana, če je prevod ustrezen in ne želi, da bi se prekrival s poimenovanjem sveženj v bančništvu.
Kako bi pravilno slovensko prevedli angleško besedo bundle ? Na to besedo naletimo pri spletni prodaji. Gre za dva približno istovrstna izdelka (tudi podobne cene), ki sta pakirana skupaj (zlepljena ali ovita v folijo ali speta z vezico ali v enotnem kartonastem pakiranju). Pogosto gre za dve različni blagovni znamki, ki sta pakirani skupaj. Pojem je novost v preskrbovalni verigi in je bil šele pred kratkim definiran. Zanima me poimenovanje tovrstnih pakiranj pri globalni spletni prodaji, kjer prihaja do tovrstne situacije. Za mnenje sem vprašala tudi dva večja slovenska trgovca, kjer so mi odgovorili, da se s takšno situacijo še niso srečali in podali nekaj predlogov, ki se mi ne zdijo ustrezni. Prav tako sem za mnenje vprašala slovenistko, s katero pogosto sodelujemo, in njen predlog je sveženj in prodaja v svežnju . Vendar tudi ona ni povsem prepričana, če je prevod ustrezen in ne želi, da bi se prekrival s poimenovanjem sveženj v bančništvu.
Terminološka
Tehnoblebetanje
Imam težave pri prevodu angleškega izraza technobabble , ki ima v Cambridgeevem slovarju oznaki neformalno in slabšalno in pomeni 'tehnični jezik, ki ga običajni ljudje težko razumejo'. Razmišljal sem, da bi ga prevedel s terminom žargon , toda v tem primeru bi se izgubil slabšalni prizvok, ki bi ga pri prevodu rad ohranil. Pomislil sem na izraz tehnoblajščina , a se mi ne zdi posrečen. Mi lahko svetujete kaj primernejšega?
Imam težave pri prevodu angleškega izraza technobabble , ki ima v Cambridgeevem slovarju oznaki neformalno in slabšalno in pomeni 'tehnični jezik, ki ga običajni ljudje težko razumejo'. Razmišljal sem, da bi ga prevedel s terminom žargon , toda v tem primeru bi se izgubil slabšalni prizvok, ki bi ga pri prevodu rad ohranil. Pomislil sem na izraz tehnoblajščina , a se mi ne zdi posrečen. Mi lahko svetujete kaj primernejšega?
Terminološka
Tekoča identiteta
V dostopnih besedilih se za angleški termin liquid identity uporablja slovenski termin tekoča identiteta . Enako referenčni zadetki so tudi za slovensko različico pretočna identiteta , za katero menim, da je ustreznejša. Termin označuje identitieto, ki se nenehno spreminja oz. preoblikuje. Vzroki so različni, od globalizacije, padca ideologij do dinamik potrošništva, ki v posamezniku povzročijo zmedo, negotovost, osamljenost itd. Kateri termin predlagate vi in kako ravnati v podobnih primerih? Je bolje uporabljati ustaljeno, čeprav kalkirano različico ali vztrajati pri natančnejšem prevodu?
V dostopnih besedilih se za angleški termin liquid identity uporablja slovenski termin tekoča identiteta . Enako referenčni zadetki so tudi za slovensko različico pretočna identiteta , za katero menim, da je ustreznejša. Termin označuje identitieto, ki se nenehno spreminja oz. preoblikuje. Vzroki so različni, od globalizacije, padca ideologij do dinamik potrošništva, ki v posamezniku povzročijo zmedo, negotovost, osamljenost itd. Kateri termin predlagate vi in kako ravnati v podobnih primerih? Je bolje uporabljati ustaljeno, čeprav kalkirano različico ali vztrajati pri natančnejšem prevodu?
Terminološka
Tiha hipoksemija
V zadnjem letu je v rabi termin hipoksemija . O hipoksemiji in predvsem o tihi hipoksemiji pišejo v dnevnem časopisju, zlasti v povezavi s covidom-19, ko bolnik nima občutka težkega dihanja, vendar ima znižano koncentracijo kisika v krvi, njegovo stanje pa se poslabšuje. Na portalu Fran besede v tej obliki ni, v Planinskem terminološkem slovarju najdemo le hipoksimijo , pri kateri avtorji slovarja usmerjajo k anoksimiji . V aktualnih člankih strokovnjakov medicinske vede uporabljajo izraz hipoksemija ( Zdravniški vestnik ), ki je torej drugačen kot ta na Franu. Ali mi lahko pojasnite, kateri od naštetih izrazov – anoksimija , hipoksimija , hipoksemija , hipoksija – je ustrezen, ko opisujemo vzroke za zaplete pri bolezni covid-19 v novicah, namenjenih nestrokovnjakom?
V zadnjem letu je v rabi termin hipoksemija . O hipoksemiji in predvsem o tihi hipoksemiji pišejo v dnevnem časopisju, zlasti v povezavi s covidom-19, ko bolnik nima občutka težkega dihanja, vendar ima znižano koncentracijo kisika v krvi, njegovo stanje pa se poslabšuje. Na portalu Fran besede v tej obliki ni, v Planinskem terminološkem slovarju najdemo le hipoksimijo , pri kateri avtorji slovarja usmerjajo k anoksimiji . V aktualnih člankih strokovnjakov medicinske vede uporabljajo izraz hipoksemija ( Zdravniški vestnik ), ki je torej drugačen kot ta na Franu. Ali mi lahko pojasnite, kateri od naštetih izrazov – anoksimija , hipoksimija , hipoksemija , hipoksija – je ustrezen, ko opisujemo vzroke za zaplete pri bolezni covid-19 v novicah, namenjenih nestrokovnjakom?
Terminološka
Večnamensko tankersko-transportno letalo
Prosim vas za pomoč glede poimenovanja za letalo, ki je hkrati zračni tanker in transportno letalo , angleški ustreznik je Multi Role Tanker Transport Aircraft . Termin označuje 'letalo, ki lahko sočasno opravlja tri različne funkcije: prečrpavanje goriva v zraku, prevoz potnikov in/ali tovora ter evakuacijo obolelih in ranjenih'. Na slovenskih spletnih straneh se pojavlja več izrazov in več zapisov. Zapis s poševnico: leteči tanker/transportno letalo ; leteči transporter/tanker ; večnamenski tanker/transporter . Opisni zapis z veznikom in: leteči tanker in večnamensko transportno letalo ; večnamenski tanker in transporter ; večnamenski transporter in leteči tanker ; večnamenski zračni tanker in transporter . Zapis s stičnim vezajem: večnamenski zračni tanker-transporter . Na Slovenski vojski so mi svetovali izraz zračni tanker - transporter , torej zapis z nestičnim vezajem. Ta zapis se mi ne zdi primeren. Kateri zapis bi bil pravopisno ustrezen?
Prosim vas za pomoč glede poimenovanja za letalo, ki je hkrati zračni tanker in transportno letalo , angleški ustreznik je Multi Role Tanker Transport Aircraft . Termin označuje 'letalo, ki lahko sočasno opravlja tri različne funkcije: prečrpavanje goriva v zraku, prevoz potnikov in/ali tovora ter evakuacijo obolelih in ranjenih'. Na slovenskih spletnih straneh se pojavlja več izrazov in več zapisov. Zapis s poševnico: leteči tanker/transportno letalo ; leteči transporter/tanker ; večnamenski tanker/transporter . Opisni zapis z veznikom in: leteči tanker in večnamensko transportno letalo ; večnamenski tanker in transporter ; večnamenski transporter in leteči tanker ; večnamenski zračni tanker in transporter . Zapis s stičnim vezajem: večnamenski zračni tanker-transporter . Na Slovenski vojski so mi svetovali izraz zračni tanker - transporter , torej zapis z nestičnim vezajem. Ta zapis se mi ne zdi primeren. Kateri zapis bi bil pravopisno ustrezen?
Terminološka
Večnaslovniški avtor, večnaslovniško pisanje
Pred dvema letoma sem vas vprašala za nasvet glede angleškega termina crossover literature, ki označuje književnost, ki nagovarja različne starostne skupine bralcev, torej različne naslovnike. V tem času smo v stroki dosegli konsenz – uveljavil se je termin večnaslovniška književnost , ki ste ga predlagali tudi v odgovoru Večnaslovniška književnost . Postavlja se mi novo vprašanje: ali je smiselno angleški termin crossover author posloveniti v večnaslovniškega avtorja ? Podobno je z angleškim terminom crossover writing – mu v slovenščini ustreza večnaslovniško pisanje ? Osebno se zavzemam za konsistentne rešitve, ko gre za povezane termine, torej: večnaslovniška književnost , večnaslovniško pisanje , večnaslovniški avtor . Zanima me vaše mnenje.
Pred dvema letoma sem vas vprašala za nasvet glede angleškega termina crossover literature, ki označuje književnost, ki nagovarja različne starostne skupine bralcev, torej različne naslovnike. V tem času smo v stroki dosegli konsenz – uveljavil se je termin večnaslovniška književnost , ki ste ga predlagali tudi v odgovoru Večnaslovniška književnost . Postavlja se mi novo vprašanje: ali je smiselno angleški termin crossover author posloveniti v večnaslovniškega avtorja ? Podobno je z angleškim terminom crossover writing – mu v slovenščini ustreza večnaslovniško pisanje ? Osebno se zavzemam za konsistentne rešitve, ko gre za povezane termine, torej: večnaslovniška književnost , večnaslovniško pisanje , večnaslovniški avtor . Zanima me vaše mnenje.
Terminološka
Vgrajena potrtost
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin sadness by design , ki označuje potrtost, ki prevzame spletnega zasvojenca z všečki, če se količina teh všečkov nenadoma zmanjša in ima človek občutek, da ga spletni prijatelji ne marajo več. Nekateri v besedilih že uporabljajo slovenski ustreznik oblikovana žalost , ki pa se mi ne zdi ustrezen. Razmišljala sem o zvezi načrtovana žalost , a se mi tudi ne zdi primerna, saj se uporabnik družbenih omrežij te nevarnosti ne zaveda, kaj šele, da bi jo načrtoval. Gre namreč za pojav, ki je vgrajen v zasnovo všečkanja in povzroča zasvojenost, ki jo lahko primerjamo npr. z zasvojenostjo od iger na srečo. Kateri slovenski termin bi bil po vašem mnenju najustreznejši?
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin sadness by design , ki označuje potrtost, ki prevzame spletnega zasvojenca z všečki, če se količina teh všečkov nenadoma zmanjša in ima človek občutek, da ga spletni prijatelji ne marajo več. Nekateri v besedilih že uporabljajo slovenski ustreznik oblikovana žalost , ki pa se mi ne zdi ustrezen. Razmišljala sem o zvezi načrtovana žalost , a se mi tudi ne zdi primerna, saj se uporabnik družbenih omrežij te nevarnosti ne zaveda, kaj šele, da bi jo načrtoval. Gre namreč za pojav, ki je vgrajen v zasnovo všečkanja in povzroča zasvojenost, ki jo lahko primerjamo npr. z zasvojenostjo od iger na srečo. Kateri slovenski termin bi bil po vašem mnenju najustreznejši?
Terminološka
Znamčenje območja
Sem doktorski študent geografije in se ukvarjam z razvojem podeželja v Sloveniji s pomočjo procesa znamčenja območja (ang. place branding ). Gre za vzpostavljanje posebnih blagovnih znamk, ki so vezane na posamezna območja in pogosto v imenu nosijo zemljepisno ime. S takšnimi blagovnimi znamkami se načrtno poskuša pokrajino narediti privlačno, tako da privablja kupce, turiste, kapital, mlade družine itd. Najbolj znana takšna znamka v Sloveniji je »I feel Slovenia«. Moje vprašanje se nanaša na ustreznost slovenskega termina. Nekaterim strokovnjakom je termin znamčenje všeč, drugi pa so mi ga odsvetovali, češ da je nerazumljiv in neuveljavljen. Kakšno je vaše mnenje? Kako bi prevedli sestavino place v terminu place branding ?
Sem doktorski študent geografije in se ukvarjam z razvojem podeželja v Sloveniji s pomočjo procesa znamčenja območja (ang. place branding ). Gre za vzpostavljanje posebnih blagovnih znamk, ki so vezane na posamezna območja in pogosto v imenu nosijo zemljepisno ime. S takšnimi blagovnimi znamkami se načrtno poskuša pokrajino narediti privlačno, tako da privablja kupce, turiste, kapital, mlade družine itd. Najbolj znana takšna znamka v Sloveniji je »I feel Slovenia«. Moje vprašanje se nanaša na ustreznost slovenskega termina. Nekaterim strokovnjakom je termin znamčenje všeč, drugi pa so mi ga odsvetovali, češ da je nerazumljiv in neuveljavljen. Kakšno je vaše mnenje? Kako bi prevedli sestavino place v terminu place branding ?
Terminološka
Babyboom generacija
Prosim, če mi lahko pomagate najti slovenski izraz za generacijo, imenovano baby boom . Demografski termin prihaja iz ameriškega okolja in označuje generacijo, rojeno v obdobju gospodarskega napredka po drugi svetovni vojni. V znanstvenih člankih se ponavlja omenjeni izraz, tudi v prevodih v slovenščino. Kako je pravilno?
Prosim, če mi lahko pomagate najti slovenski izraz za generacijo, imenovano baby boom . Demografski termin prihaja iz ameriškega okolja in označuje generacijo, rojeno v obdobju gospodarskega napredka po drugi svetovni vojni. V znanstvenih člankih se ponavlja omenjeni izraz, tudi v prevodih v slovenščino. Kako je pravilno?
Terminološka
Blažilec poka
Prosil bi za pravilen slovenski termin, ki označuje napravo na koncu cevi lovske puške, ki ublaži, ne pa povsem zaduši pok puške ob sprostitvi eksplozivnih plinov ob/po zapustitvi izstrelka. Poznamo že dušilec , ki skoraj povsem zaduši pok in ki je prepovedan za uporabo na lovskem orožju. Lovci v večini držav EU to napravo v angleščini imenujejo suppresor ali sound moderator , v nemščini pa Schalldaempfer . Menim, da bi bil primeren termin blažilec zvoka ali blažilec poka , saj poka ne zaduši povsem, ampak ga ublaži na 140 decibelov. Zdaj balistični strokovnjaki uporabljajo kar poslovenjen izraz supresor , kar pa se mi zdi povsem nesprejemljivo z vidika spoštovanja materinščine.
Prosil bi za pravilen slovenski termin, ki označuje napravo na koncu cevi lovske puške, ki ublaži, ne pa povsem zaduši pok puške ob sprostitvi eksplozivnih plinov ob/po zapustitvi izstrelka. Poznamo že dušilec , ki skoraj povsem zaduši pok in ki je prepovedan za uporabo na lovskem orožju. Lovci v večini držav EU to napravo v angleščini imenujejo suppresor ali sound moderator , v nemščini pa Schalldaempfer . Menim, da bi bil primeren termin blažilec zvoka ali blažilec poka , saj poka ne zaduši povsem, ampak ga ublaži na 140 decibelov. Zdaj balistični strokovnjaki uporabljajo kar poslovenjen izraz supresor , kar pa se mi zdi povsem nesprejemljivo z vidika spoštovanja materinščine.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 59
Dostopnost