Zadetki iskanja
Svetokriški
govoriti -im nedov. govoriti: mu sazhne od te duhoune arznie govorit nedol. ǀ Kumaj en otrok sazhne govorit nedol., inu she sna popolnam lagati ǀ Iest vam ſim bil sapuvedal, de bi neimeli lagati, temuzh riſnizo govoriti nedol. ǀ od drugiga nesnash gouorit nedol., inu miſlit ǀ imamo reſnizo goverit nedol. ǀ kadar bi edn shal s' Ceſſariam govorit namen. ǀ sakaj jest govorim 1. ed. od Angelou, inu od Svejsd ǀ krotku pruti nij gouorish 2. ed. ǀ kadar s'enem zhlovekam govorish 2. ed. ǀ kadar govori 3. ed. tudi ti gluhi ga poshlushajo ǀ S: Lukesh govorij 3. ed. rekozh ǀ s'kusi Ieremia Preroka govory 3. ed. ǀ pred Rihtariam sa tebe gouori 3. ed. ǀ taku govorji 3. ed. Euſebius ǀ Syn Boshy govorj 3. ed. od poſta ǀ kakor ozhitnu gouorij 3. ed. S. Paulus ǀ h'G: Bogu ſe oberne, inu govorjj 3. ed. ǀ v'imeni katerih S: Paulus gavori 3. ed. ǀ Poshlushaite vy, kaj vam govari 3. ed. ta Vuzheni Pater Diez ǀ is Nebeſſ nam govarj 3. ed. ǀ kadar eden lagà, reſnize negovori +3. ed. ǀ dolgu zhaſſa vkupai na tihama govorita 3. dv. ǀ kaj mi govorite 2. mn. od molitvi, jest obene nesnam ǀ oni govorè 3. mn. od Christuſa kakor de bi nesnan bil ǀ nepravi de govore 3. mn., temuzh de shkripajo, inu zuilio ǀ njemu od groba gouorè 3. mn. ǀ Resnizo tudi goverè 3. mn . tij kateri pravio de lubesan je en neuſmilen Trinog ǀ nikoli od tiga ym negovorè +3. mn. ǀ folsh piſma delaio, inu krive beſsede govorio 3. mn. ǀ Nikar taku negovori +vel. 2. ed., nikar nezagaj ǀ negovorimo +vel. 1. mn. s' obenem zhlovekam ǀ Li govorite vel. 2. mn., inu nikuli nemolzhite ǀ negovorite +vel. 2. mn. v'takushni vishi, temuzh poshlushajte kaj pravi S: Chryſoſtomus ǀ resnizhnu je govuril del. ed. m Oleaſter ǀ G. Bug je h' Preroku Ezechielu govoril del. ed. m ǀ bom dallei s'gnado Boshjo gouril del. ed. m ǀ ſledni po navadi ſvoje deshele bo gouuril del. ed. m ǀ Iest na rezhem de bi prau na bil gouvoril del. ed. m uni kateri je dial ǀ od tiga prezhudniga v'Nebuhojejna Christuſaviga dalej bom Nem. Nem. govurl del. ed. m ǀ resnize bi negovuril +del. ed. m ǀ s'ſnaminom shnimij je govorila del. ed. ž ǀ hozhe de bi s'obenem negovorila +del. ed. ž ǀ cellu meſtu od nje lepote je govorilu del. ed. s ǀ de bi resnizo negovorili +del. mn. m ǀ my bomo od vaſhiga veſselja govorili del. mn. m ǀ tu kar sdaj ſmo gouorili del. mn. m
Svetokriški
izbrati -berem dov. izbrati: Pokashi mi katero imam ſa mojo sheno vſiti, ſakaj jeſt neveim katero bi imel sbrati nedol. ǀ jeſt ſi sberem 1. ed. leta kamen, de bom letukaj ſedel na ſodni dan ǀ rezi kaj ſi sdaj sberesh 2. ed. ǀ Moja ſveſta shlushabniza, sberiſi vel. 2. ed.+ ſedaj kar je tebi dopadezhe ǀ Sberiteſi vel. 2. mn.+, inu isvoliteſi sa vasho Vishishi to, katera je ta ner bulshi ǀ ſi je bil sbral del. ed. m pet zhiſtyh kamenu ǀ rajshi ſi bosh sbrala del. ed. ž to vezhno paklensko martro ǀ kaj menite Nem. Nem. de ona dua ſta ſi sbrala del. dv. m ǀ rayshi ſi ſo sbrali del. mn. m to grenko ſmert, kakor de bi bily en ſam greh dopernesli ǀ Sveti Cyrillus Alexandrinus je djal, de bi te dushe v' vizah ſi sbrale del. mn. ž vſe martre, inu terpleine preſtati Prim. enakopisnico → zbrati1.
Svetokriški
jast mene zaim. jaz: jeſt im. ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku ǀ Iest im. ſim Bug kateri nihdar ſe nepreminim ǀ Ieſt im. menem de vſhe sadosti ſo shlishali ǀ Svejt vpye, eſt im. doli iamlem: meſſu vpye, jeſt im. umadeshem ǀ jeſtimam im.+ eno teshko praudo ǀ kaj tedaj hozhesh od mene rod. ǀ raunu leto resnizo bodo danaſs od me rod. shlishali ǀ obeden nijma meni daj. samirit ǀ pustite li meni daj. skarbejti ǀ pouerni ſe ſupet k'meni daj., te pohleunu proſsim ǀ podeli danaſſ menei daj. tvojo S. gnado ǀ O Pater, koku nemi daj. hudu h' ſerzi prihaia ǀ odgovori ta bolni, kaj mi daj. govorite od molitvi, jest obene nesnam ǀ letu ne bo mene tož. prestrashilu ǀ Iest grem, de bi ſe kateri v'mene tož. ſalubil ǀ pojdem sa vejtram kamkuli me tož. poneſse ǀ Kadar vij ste bil predme +tož. pokleknil ǀ ony ſo vshe try dny per meni mest. oſtali ǀ moje ſerze ſe v'meni mest. joka ǀ pred mano or. ſte tu ſturili ǀ te pohleunu proſsim ſturj ſupet myr is manò or. ǀ n'hozhete eno ſamo vro s'mano or. zhuti ǀ Taku ſmano +or. rejd sklene Vuzhenik ǀ shiher smano +or. greſte ǀ hodi samanò +or. jest hozhem tebi poKsat tuojo ſestrizhno Glas e v imenovalniški obliki je nastal iz kratkega a po preglasu za palatalnim j-; izglasni -t je pristopil iz fonetičnih razlogov, podobno kot v nem. Obst < srvnem. obeʒ.
Svetokriški
kir4 vez. ko: sdaj kir mi tudi Boga sa njega duſho molimo, on tudi ſuoje uſheſsa satisne ǀ Caligula Ceſar ſhe hushi zhes ſvoj viſoki ſtan je ſturil, v'tem Kir vezhkrat ſvojga kojna je v'gostje povabil ǀ Satorai varite ſe vy, Kateri ob tem naſhim Zhaſsu, Ker G. Bug taKu mozhnu naſs gajshla ǀ Drago Hostienſis na tem ne zvibla, v'tem ker letukaj pravi ǀ riſnizhnu je bil ſpoſnal Hijpocrates v'tem ker pravi potem kir potem ko: po tem Kir je bil Afrikanerij premagal je bil petdeſsent taushent mys pustil s'temi nar shlahtnishimi spishamy naloshit ǀ po tem kir je suoj offer G. Bogu offral, je shal noter v'tu s: Mestu ǀ Debora pò tem kir ie bila ubila tiga neuſmileniga, inu neverniga Siſara Zapisi verjetno kažejo na govorjeni kər < kədər (Škrabec 1916: 68).
Svetokriški
le člen. le, samo: vener le treh mi imena ſnamo: Michaël, Gabriel, inu Raphael ǀ Takorshni le s' vsheſſami poshlushaio, ter neposheraio, de bi do ſerza prishlu ǀ Judouski Vuzheniki ſo vuzhili ſvoi folk, de ſe jeſiti, inuc ſerditi nej prepovedanu, ampak lè vbjati, de je prepovedanu ǀ letreba vezhkrat premiſlit kot ſe hodi, inu kam ſe grè → li1
Svetokriški
mi mi zaim. mi: my im. mn. m njemu ſe v'punt poſtavimo ǀ kakor mi im. mn. m pruti njemu ǀ kakor mij im. mn. m s'Bugam ǀ kadar smo my im. mn. ž bily po tebe poslale ǀ je od nas rod. mn. shal v'dalno nebeſko deshelo ǀ Je skerbela, inu nas rod. mn. ſe an vſela, kakor de bi bily nje laſtni otrozy ǀ G: Bug tulikain sheli od naſs rod. mn. to S: Lubesan ǀ ta Nebeshki shenin ſe nam daj. mn. iskashe kakor mi ſmo vuredni ǀ pridi k'nam daj. mn. tuoje krajlestvu ǀ vſy shelimo, de bi mogli ſmert kam sapreti, de bi knam +daj. mn. nemogla priti ǀ daj nambulshi daj. mn.+ kup Nebeſſa ſizer obedn yh nebo hotel kupit ǀ takrat G: Bug tudi bode nas tož. mn. shtrajfal, na naſs tož. mn. posabil ǀ naſſ tož. mn. opomina S. Leo Papesh ǀ Vſakateri zhlovik sa take naſ tož. mn. dershi, kakor sa Chriſtusave Shlushabnike ǀ Albertus Magnus neſs tož. mn. podvuzhij ǀ prezhudnu inu tudij sanaſs +tož. mn. nuznu ſe je kiekaj gori pousdignel ǀ Chriſtus je per naſſ mest. mn. na ſemlj prebiual ǀ Pſalmiſtave beſſede ſo ſè nad namy or. mn. napolnile ǀ Poidi s' nami or. mn. v' Zerku ǀ je poterdil s' nami or. mn. ta vezhni Myr ǀ taku tudi Bug s'nami or. mn. ǀ Kar ſo bilij nashi starishi s'namij or. mn. rejd sgubili ǀ shelish s'namy or. mn. myr imejti ǀ G. Bug je ſturil ſnami +or. mn., kakor ſo Krajli dellali ǀ na ſodni dan pak bo prishal raitingo snami +or. mn. dellat ǀ Chriſtus bo ſnamy +or. mn. ſturil, kakor s'shulery ſturi en Preceptor ǀ gredò snamy +or. mn. kamerkuli ſe obernemo ǀ On ſe prednami +or. mn. ponisha Dvojinske oblike so navedene pri → midva.
Svetokriški
molitev -tve ž molitev: Kai tebi pomaga tuoia dolga molitvu im. ed., zhe v' ſerci ſaurashtvu imash ǀ sveta molitu im. ed. od G: Boga sproſsi karkuli potrebuje ǀ Bug nebode tuojo molitvu tož. ed. vushlishal ǀ s'kuſi molitu tož. ed. je bel njega veliko sastopnost doſegal ǀ nijh vupajne v'molitvu tož. ed. postavio ǀ Iest ſim hotel de bi Prasnik prasnuvali s' molitvio or. ed. ǀ s'tuojo proshno, inu molitujo or. ed. ǀ kaj mi govorite od molitvi rod. mn., jest obene nesnam ǀ nesnanio ozha Naſs, nesnaio Zheshena ſi Maria, nesnaio S. Verè, nesnaio S. Sapuvidi molit, sakaj vy starishi te S. molitvi rod. mn. yh nevuzhite Oblike, ki kažejo na molitev, so približno dvakrat redkejše od onih, ki kažejo na → molitva. Razlikovanje je možno le v im., tož. in or. ed. ter v rod. mn.
Svetokriški
moliti -im nedov. moliti: pohleunu imaio klezhati, andohtlivu zhaſtiti, hualiti, inu moliti nedol. Tu S. Rus. T. ǀ yh vuzhijo molit nedol. teh deſset sapuvidi Boshyh ǀ Maſhnek ſazhne mollit nedol. ǀ bolezhine, inu reve nuzh, inu dan mene taraio de nemorem molet nedol., inu Svete Mashe shlishat ǀ S. Jerni je bil Syn eniga krajla, kateri je bil is Jutrave deshele prishal JEſuſa molit namen. v' Behetlemsko ſtalizo ǀ molim 1. ed. en dell Svetiga Roshenkranza ǀ Letu vſe hozhem tebi dati, aku ti doli padesh inu mene molish 2. ed. ǀ nej sadosti de ti druge Boguve nemolish +2. ed. ǀ Bogu ta shgani offer offra, ga moli 3. ed., zhasti, inu sahuali ǀ nihdar nemoli +3. ed., v'Tempel malukejdaj grè ǀ mi tudi Boga sa njega duſho molimo 1. mn. ǀ tu ſe dobru vej de nemolimo +1. mn. S: Roshenkranz ǀ Kadar molite 2. mn., rezite Ozha nash, kir ſi v' Nebeſſih ǀ prèd vezherio dolgu molio 3. mn. ǀ Drugi malio 3. mn. sa ſvojga Boga zhebu, zheſſen, sele, inu repo ǀ vender ga nelubio, ga nezheſtè, inu nemolio +3. mn. ǀ Vmerl je, Pokleknimo inu molimo vel. 1. mn. ǀ ſe oberne k'ſvojm nar lubiſhim Iogrom, inu ijm je djal: zhujte, inu molite vel. 2. mn. ǀ Iosve je molil del. ed. m v'dolini ǀ vſak dan je fliſsik s. Roshenkranz molu del. ed. m ǀ Susanna je molila del. ed. ž v'rokah teh ſauroshnikou ǀ my tudi ſmò molili del. mn. m, ſmò ſe poſtili ǀ je hotel de bi njega sa Boga molilij del. mn. m ǀ de bi vener s' vſo andohtio, inu pohleunoſtio Taiſtu nezhaſtili, inu nemolili +del. mn. m ǀ Ti Sakonski pak sò moliliboga del. mn. m+ Hymenea
Svetokriški
mrtev -tva prid. mrtev: v'Nebu pogleda, inu prezei mertu im. ed. m doli pade ǀ Iulianus mertou im. ed. m doli pade ǀ sdrau, ali bolan, shivu ali martou im. ed. m ǀ ta vbogi Mashnik od ſtraha pu martu im. ed. m je bil oſtal ǀ taisti mertvi im. ed. m dol. nijma v'ſvoim trupli ſerza ǀ odgovori ta mertui im. ed. m dol. ǀ ti ſi mertua im. ed. ž dusha, inu s'truplam bosh v' paku pokopana ǀ zherna kakor tinta rata, dol martua im. ed. ž pade ǀ voda v'shternah martua im. ed. ž ſtoy, ſe negane ǀ bi prezej od velika ſtraha okuli mertva im. ed. ž padla ǀ leta grob je bil nouu, v' katerem she obenu mertvu im. ed. s truplu nej bilu ǀ martvu im. ed. s truplu par nagu venem kotu je leshalu ǀ mi purmanom glave ſeizhemo, kakor ſaurashnikom, po kuhini vſe mertvu im. ed. s, odertu, inu kryvavu leshy ǀ en Beſednik h' zhaſtu tiga mertviga rod. ed. m je pred folkam govuril ǀ ſo dobre vole, inu na dusho tiga mertuiga rod. ed. m nihdar nespolnio ǀ Letu ſo bili sheni tiga matviga rod. ed. m povedali ǀ G. Bug s'mertue rod. ed. ž shivine Koshiz mu je bil guant ſturil ǀ ga je v' uſta tlazhil timu mertvimu daj. ed. m Goſpudu ǀ k' temu martvimu daj. ed. m ſo dua velika hleba kruha pokopali ǀ velika zherna pſsa planio k'temu martvimu daj. ed. s truplu ǀ per timu mertvimu daj. ed. s truplu je vahtal ǀ vprasha tiga mertviga tož. ed. m ži., saKaj tu sheli vejdit ǀ ſmerti je vſel v'Bethani tiga mertuiga tož. ed. m ži. lazeruſa ǀ ti hozhesh martviga tož. ed. m ži. imejti Eliseuſsa ǀ najde vſo respraskano, inu odarto na poſteli mertvo tož. ed. ž leſhezho ǀ Ie proſsu S. Peter sa to martvo tož. ed. ž sheno Tabitho ǀ S. Ioannes to mortvo tož. ed. ž Druſillo je bil oſhivil ǀ en lazhen lev je varval mertvu tož. ed. s truplu eniga Preroka ǀ meih … s'ſvojo ſapo tu mertuu tož. ed. s vogle oshivj h'nuzu tiga kovazha ǀ kaker sgonovi ſo bili nehali sgonit po tem mertvem or./mest. ed. m Mosham ǀ ſe je milu jokala po ſuojm martvom or./mest. ed. m ſijnom ǀ je bil shal v' tu meſtu Arbee ſe jokat nad ſvojo mertvo or. ed. ž sheno Saro ǀ vſaj mertua im. dv. m bomò vkuppaj leshala ǀ kateri ſo mertvi im. mn. m leshali, ſo gori vſtali ǀ Vſtanite gori mertui im. mn. m, inu pridite h'ſodbi ǀ ti parvu roijeni martui im. mn. m postaneio ǀ oſhivij taiste, kateri ſo polovizo martvi im. mn. m ǀ sledni bi bil menil de ſo martuij im. mn. m ǀ nikar li shivi temuzh tudi martvij im. mn. m ſo tej nepametni shivini perglihani ǀ ſe naideio taku hudobni, de yh preklinaio martue im. mn. m v' grobi ǀ tize mertve im. mn. ž ſo na semlo padale ǀ sa tigo volo is lufta mertue im. mn. ž na semlo padaio ǀ teh mertvih rod. mn. jame ſe ſo odperle ǀ Bug pak n'hozhe pol mertveh rod. mn. offru imeti ǀ veliku martvih rod. mn. je bil oshivil ǀ je k'nam prishal en Arzat, kateri imà to pravo arznio Elixier vitæ, katera s'ſtarih ſtury mlade, s'slabeh ſtury mozhne, s'martveh rod. mn. shive ǀ per vſyh folkah ſo imeli leto sapuvid tem mertvem daj. mn. pomagat ǀ Pravizhnishi je tem mertuem daj. mn., kakor pak tem shivim pomagat ǀ Te mertve tož. mn. m ſo skuſi ukna na gaſſo metali ǀ Jeſt ſim ta pravizhni Rihter poſtaulen ſodit shive, inu mertue tož. mn. m ǀ kateri s'ſvoio S. gnado te ſtare inu polovizo martve tož. mn. m greshnike, inu greshinze supet oshivy ǀ kateri ſo te martue tož. mn. m kakor eni golufne leſize ogolufali ǀ taiſte mertua tož. mn. s trupla ima na ſuhu vun vrezhi ǀ v'grobah per teh mertvih mest. mn. prebiva ǀ v'mej mertuimi or. mn. naſhe shivejne
Svetokriški
nebeški -a prid. nebeški: Ta je taisti Nebeſhki im. ed. m kruh, s'katerim Elias ſe je shpishal ǀ ta Nebeshki im. ed. m shenin ſe nam iskashe kakor mi ſmo vuredni ǀ V'Kateri ta pravi Nebeshi im. ed. m shaz Christvs Iesus je bil sKrit ǀ Ie eno nuzh ta Nabeſhki im. ed. m shenin na dauri ſvoje duhoune Naveste tarkal ǀ Vſmileni G: Bug, inu krajl Nebeshiki im. ed. m ǀ Tebe pak, o Gospud Bug Neheſhki im. ed. m ozha pohleunu proſsim ǀ Manna, ali taista spisha Nebeſhka im. ed. ž je bila taku nuzna de te bolne je oſdravila ǀ Kaj vam danaſs govori ta NebeshKa im. ed. ž Reſniza Chriſtus Ieſus ǀ Ti tudi Krajliza Nebeſshka im. ed. ž danaſs ſi Kronana s'ſvejsdamy ǀ ſonze NebeſhKu im. ed. s naſs gajshla s'tuliKain shtrajfingi ǀ Tu Nebeshku im. ed. s krajleſtvu je enaku enimu shenfovimu sernu ǀ pres lona Nebeſhkiga rod. ed. m ǀ v'negnado ozheta Nebeshkiga rod. ed. m je padla ǀ jo oblezhe s'tem shlahtnim gvantam ſvoje Nebeſhke rod. ed. ž gnade ǀ jest ijh morem ozhetu Nebeshkimu daj. ed. m pokasat ǀ Hvala, inu zhast bodi do veKoma nashimu Ozhetu Nebeſhkimu daj. ed. m ǀ vezh ſe bojsh pregreſhit tuoij poſvetni Gospoijski; kakor Nebeſhki daj. ed. ž ǀ k'tej Nebeſhki daj. ed. ž vezherij ǀ sdaj bi ſe troshtala ta vezhni Nebeſhki tož. ed. m shaz doſezhi ǀ imamo premishluati ta Nebeshki tož. ed. m grosd Chriſtuſa Iesuſa ǀ Christus naſs je danaſs nauuzhil Ozheta Nebeſhkiga tož. ed. m ži. sa ſledni dar pohleunu sahvalit ǀ ſam bodem ozheta Nebeshkiga tož. ed. m ži. sa vaſs proſsil ǀ vſy shelite to krono Nebeſhko tož. ed. ž ǀ To sgubleno erbszhino Nebeshko tož. ed. ž supet ſmo bilij doſegli ǀ hualite pres vſiga Konza Krajlizo Nèbeshko tož. ed. ž ǀ ony ſo terpeli sa Boshyo volo, sa Nebeſhku tož. ed. s veſelje ǀ je shal v'zerku krajleſtvu nebeſhu tož. ed. s iskati ǀ bodete sagviſheni Nebeshku tož. ed. s krajleſtvu sadobiti ǀ je shla v'NebeſhKu tož. ed. s Krajleustvu ǀ malu yh bo v'Nebeshku tož. ed. s Krajleſtvu prishlu ǀ Sedij Chriſtus na tem viſſokim nebeshkim mest. ed. m ſtoli ǀ ſi shlushio en velik lon v'Nebeſhkim mest. ed. s krajlevſtvi ǀ na levici Iesuſavi v'Nebeſhkijm mest. ed. s krajleustvi ǀ prèd tem Nebeſhkim or. ed. m Rihtariam bo ſtal ǀ je vidil pred Krajlom Nebeſhkom or. ed. m stati ǀ vaſs bo do vekoma shpishal s'troshtom Nebeshkim or. ed. m ǀ G: Bug naſs bo varval, troshtal, oskerbel, inu is Nebeshkem or. ed. m lonam polonal ǀ Glihi vishi ſe sgodij s'to Nebeſhko or. ed. ž ſpisho ǀ ſte ſpishani s'to Nebeshko or. ed. ž Manno S. R: Teleſsa ǀ de bi gorezhi ratali kakor ſo ty Nebeſhki im. mn. m Seraphini ǀ v'katerem ſe najdeo vſy shazi Nebeshki im. mn. m ǀ Danaſſ ty Angeli Nebeſhkj im. mn. m veliku veſſejle oſnanio ǀ mozhy Nebeſhke im. mn. ž ſe bodo od ſtraha treſle ǀ Vrata Nebeshke im. mn. ž … ſe ſo odperle ǀ ne vidite de vrata Nebeshka im. mn. s ſo vamm odperte ǀ tulikajn kron Nebeſhkih rod. mn. sgubite ǀ vſyh troshtu Nebeſhkyh rod. mn. polne te sazhete S. Boshizhne prasnike ǀ Prerok Dauid ſe zhudi de Bug tulikajn gnad, darij inu shazu Nebeshkijh rod. mn. je zhloveku dal ǀ cilu na shazhe Nebeſhke tož. mn. m je bil posabil ǀ Sam Bug je vabil Angele vſhivat te troste Nebeshke tož. mn. m ǀ aku vy tam gori vſhivate taiste Nebeſshke tož. mn. m troshte ǀ S: Peter, katerjmu je bil kluzhe NebIshke tož. mn. m dal ǀ de bi molili, inu Nebeſhke tož. mn. ž rizhi premiſhluali ǀ takrat bosh li miſlil na Nebeſhke tož. mn. ž ſkriunusti ǀ mij pak s'S. Rus. T. ſi odpremo vrata Nebeſhke tož. mn. ž/s ǀ s'Kusi taiste Nebeſhke tož. mn. ž/s vrata noter poſtè → nebeski
Svetokriški
okoli2 predl. z rod. okoli, okrog: okuli zholna ſe obrazhajo, inu s'morja vun ſe mezheio ǀ po nozhi je vezhkrat s'postele skozhil sa ſvoie oroshie popadil, inu sazhel okuli ſebe mahat ǀ Kadar nar ble okuli tebe ſe shmajhla, takrat nar minje mi je savupat ǀ slahtniki okuli njega ſtojè ǀ je rad okuli dekilz hodil
Svetokriški
opravljati1 -am nedov. opravljati, tj. izvrševati: enimu Gospudu ſe farshmaga dellu suojh hlapzu opraulat nedol. ǀ neopraulash +2. ed., kar je v' Teſtamenti sapovedala ǀ mashe sapushene sa mojo dusho neopraula +3. ed. ǀ Opravite prau kar opraulate 2. mn. de Angely bodo s'slatimy puſhtobj vashe dellu samerkali ǀ dellaunik pak je vash, shiher vasha della opraùlate 2. mn. ǀ Svete Mashe sa nas neopraulate +2. mn. ǀ dobru, inu pravizhnu opraulaio 3. mn. nyh shlushbo ǀ cilu taiſte Mashe neoprauleio +3. mn., katere v' Teſtamenti ſo ym sapovedali opraulat ǀ deſſetine je pravizhnu opraulal del. ed. m ǀ Mi vejmo de je bila v' Brataushzhini Nem. Mariæ Divize, ter leto fliſſik jo je opraulala del. ed. ž molila ſpoveduvala, ohajala inu k' Sveti Proceſſij prishla
Svetokriški
podoba -e ž 1. podoba: ò Adam? Kej je sdaj ta parua tuoja lepa shtolt inu podoba im. ed. ǀ ta sunajna podoba im. ed. nestri zhloveka ǀ zhlovek je ena podoba im. ed., ali peld boshy ǀ peld nje Boshje podobe rod. ed., s'kusi sapelajne tiga Satana je bil s'tiga veſseliga Paradisha stepen ǀ skuſi gnado ratamo deleshni podobe rod. ed. Boshie ǀ spokorite ſe de supet vasho lepo zhlovesko podobo tož. ed. bodete vudubli ǀ v'podobo tož. ed. eniga preſhizha ſe preoberne ǀ potle njega Karstij, inu supet zhloveskopodobo +tož. ed. je bil vudubil ǀ s'nizheſar vaſs je po ſvoy podobi mest. ed. ſtuaril ǀ naſh Odreſhenik Chriſtus v'silnu zhudni podobi mest. ed. ſe je bil prikasal ǀ enkrat ta hudi v'podobi mest. ed. zhloveski je suestu enimu bogatimu Gospudu shlushil ǀ pod taiſto podobo or. ed. je pravi shivi Boshi Chriſtus Jesus ǀ pod bodobo or. ed. shtiryh zhudnih shivali ǀ Mi ſmò vſij te lepe Boshje podobe im. mn. ǀ je hotu dat sastopit de v'tulikajn shtauti, ali podob rod. mn. ta zhlovek ſe preoberne Kulikajn grehom ſe poda ǀ ſtu podobi rod. mn. na ſebe vſameio, de ludje yh nemorio lahku ſposnat ǀ v'starim Testamentu de cilu zhudna jmena, inu podobe tož. mn. ſam ſebi da 2. podobnost: Tapushtob, P, Prasnik nema obene podobe rod. ed. s'moim O zapisu z b- prim. → bobič.
Svetokriški
pokazati -kažem dov. pokazati: v' imeni Synu Boshiga vam hozhem pokasat nedol. en pot ǀ ſledni mu more pokaſat nedol. ſuoie piſsmu ǀ ſo bilij ozhetu njega suKnjo vſo Krijvavo perneſli pokasat namen. ǀ zhlovek vſame is kozhje Crucifix ga neſſe Krailu pokaſat namen. ǀ jeſt vam pokashem 1. ed. tega, kateri vas bo odreshil od vashih grehou ǀ Kadar enimu pſu palzo poKashesh 2. ed. ſe prestrashi ǀ kadar herbet shpeglu pokashe 3. ed., shpegal tudi njemu herbet oberne ǀ Chriſtus s' parſtam pokashe 3. ed. na ſvoje Jogre ǀ Ozha hozhe vidit, mu pakashe 3. ed. ǀ gorje ſtutaushenkrat temu, katiri tvoj greh po resnizi nepokashe +3. ed. Spovedniku ǀ Pokashi vel. 2. ed. mi katero imam ſa mojo sheno vſiti ǀ reſvetite naſs, inu pokashite vel. 2. mn. nam ta pravi pot ǀ na hribi Tabor je bil ſvoje Svetu oblizhe ſvetleishi kakor ſonze pokaſal del. ed. m ſvojm Jogrom ǀ Piltush ga je bil Iudom pokasal del. ed. m ǀ Iudom ga ie bil pokoſal del. ed. m rekozh: Ecce homo ǀ on je poprei ſturil, inu s' djanam bokasal del. ed. m ǀ sakaj Bug bi njemu vezh nepokaſal +del. ed. m oblizhe ſvoje miloſti ǀ Gospa Campana en dan je bila taiſti pokasala del. ed. ž ſvoje slate perſtene, inu ketne ǀ Proſſi de bi njemu yh pokasali del. mn. m
Svetokriški
položiti -im dov. 1. položiti: eno mehko poſtelo perpravit, inu njega s'taiſto lubo noter poloshit nedol. ǀ G. Bug sapovei en flaishtar is fih ſturiti, inu na rano poloshiti nedol. ǀ Ona gre tiakaj ter s' veliko andohtio tu S. Truplu na kulla poloshi 3. ed. ǀ supet ga slejzhe, inu v'skrinio poloshj 3. ed. ǀ trudna damu pride, otroka k' ſebi poloshy 3. ed. ǀ Aku nam hozhe dati shazh ſuoje S. gnade ga poloshij 3. ed. na miso nashiga serza ǀ pred nym pokleknejo, inu njeh krone pred njegove noge poloshe 3. mn. ǀ otrozhizhe v' poſtelo poloshè 3. mn. ǀ Moja Hzhy s' ſmertjo rinja, pridi, inu poloshi vel. 2. ed. tvojo roko na njo ǀ Polubimo tedaj Jeſuſika, na naſhe ſerze pololshimoga vel. 1. mn.+ ǀ ſvoje Krajleve krone ſo bili poloshili del. mn. m pred Stol tiga Jagneta 2. posaditi: ga je vsdignil, inu na ſvojo shivino, poloshil del. ed. m položiti se leči: Chriſtus ſe ſnaime is krisha, ter ſe poloshi 3. ed. na tiga bolnika ǀ ſe poloshj 3. ed. napostilo, rekozh vſej bom na moj poſteli vumerl ǀ En vezher pak je bil mozhnu trudin, ſe poloshj 3. ed. na ſvojo poſtelo ǀ on ſe je bil na gorezhe vogle poloshil del. ed. m ǀ ſam od ſebe ſe je poloshil del. ed. m na krish, inu ſvoje Svete roke perglihal na majſtu, kir ſo imele perbite biti ǀ nej hotel umrejti na poſteli, ampak je bil puſtil pepel potroſſit ter gori ſe je polushil del. ed. m ǀ kateri bodo natla ſe poloshili del. mn. m doli položiti pustiti: mi tudi imamo doli poloshit nedol. vſe druge poſvejtne misli, inu skerbi naprej položiti ponuditi, postreči: poſodi ty meni try hlebe: Sakaj moj priatel je k' meni prishal is ceſte, inu nemam kaj njemu naprej poloshiti nedol. ǀ sapovei pet jezhmenavih kruhou, inu duei ribi taiſtimu folku naprei poloshit nedol. ǀ tajſtiga Capuna pezheniga vam naprej poloshim 1. ed. Zveza naprej položiti je kalk po nem. vorlegen ‛položiti pred, postreči’.
Svetokriški
preklinjati -am nedov. preklinjati: navado ſturè shentovati, inu preklinat nedol. blè, kakor voda nasdul tezhi ǀ En Ajd ſvoje folsh bogove preklinat nedol., sanizhovati ſe boij ǀ Bosh ſazhela preclinat nedol. vro, inu dan, na kateri ſi bila rojena ǀ ſe resjeſim, tagotim, kolnem preklinam 1. ed. ǀ ga preklinash 2. ed., ſmert mu shelish, hudizhu ga sdaiash ǀ ti pak vſak lubi dan shpotlivu preclinash 2. ed., inu shentuash tu s. Ime boshije ǀ od jutra do vezhera shentuje, inu Preklina 3. ed. ǀ s'letem sashenta, inu preclina 3. ed. ǀ S' jeſikam mi hualimo Boga, inu s' taiſtem preklinamo 1. mn. zhloveka po Boshim pildu ſtvarjeniga ǀ vſe skuſi kaunete, preklinate 2. mn., sludjate, treskate, eden temu drugimu ſmert, inu paku voshzhite ǀ tuoij poſli shentuijeio, inu preklinaio 3. mn. Ime Boshije ǀ hudizh pravi nezheſti Boga, ampak preklinai vel. 2. ed. inu shentvai Njegovu Ime ǀ Poite sdai karsheniki, ter ſmeriaite, inu priklinaite vel. 2. mn. pamet Judesha Iskariota ǀ Taisti Rasbojnik, kateri poprej je Christuſa preklinal del. ed. m ǀ Kadar ſim shlishal de moj ſaurashniKi ſo vſo moj shivino odgnali yh nej ſim preKlinjal del. ed. m, ali hudu voshil ǀ de ſi lih ſi nagle iesne nature, bi ne shentval, inu nepreklinal +del. ed. m s' Bugam ǀ drugi ſo ga preklinali del. mn. m → proklinjati
Svetokriški
proti2 predl. z daj. 1. proti: Vſy ludje ſo rojeni, de bi imeli letejti pruti Nebeſsom ǀ kadar je velik mreſſ imaio pruti vezheru eno tizo vlovit ǀ Raunu letu je djal Bug tudi pruti Iſaiu Preroku ǀ G: Bug bode pruti nam ſe iskasal kakor mi pruti njemu ǀ raisha pruti' Nebeſſam ǀ od velike andohti, inu duhoune slatkuſti ſo samakneni bili, inu eno ſveto lubesan prati Marij udobili 2. v primerjavi z: G. Bug pres vſe glihe je vezh pruti zhloveku, kakor ta zhlovik pruti tej nepametni shivini → protu
Svetokriški
Svetokriški
ravno2 člen. ravno, prav: Raunu letu je djal Bug tudi pruti Iſaiu Preroku ǀ raunu takrat, kadar Antoninus, inu Brutus Rimska Firshta na semli ſta ſe vojskovala ǀ ob pamet prideio, raunu kakor pyanizi ǀ raunu taku tudi kershenikom nezh nepomaga prava vera, aku nijmaoio dbra della ǀ della pres dobre manunge nej ſo Bogu dopadezha, temuzh ſo raunu kakor en klaſs pres sernja ǀ Nej li rejſs de tulikjn ſe jjh najde, kateri raunu kokar Iudesh Ishkariot pravio ǀ raunu kakor ta ogin resvetli, vshgè, inu szhisti, taku ſtury gnada S. Duha ǀ ravnu taisti pſij ſo njega lovili, inu reſtargali ǀ rauno to resnizo danaſs Nem. Nem. bom iskasal ǀ G: Bug bode pruti nam ſe iskasal kakor mi pruti njemu, inu naſhimu raun blishnimu ǀ ravnus'taisto visho zhlovik je shtrajfan ǀ Jeſt premishlujem, kakor de bi G. Boga vidil ſedejti na ſojm Tronu, ter de mene ramnu gleda O zapisu ramnu glej → ravno1.
Svetokriški
sekati -am/-čem nedov. sekati: Hraſt lahku ſe puſtj ſekat nedol. ǀ sa sdravie nijh shivota ſe puſte secat nedol., resat, inu shgati ǀ ſikera s' katero derua ſeka 3. ed. ǀ my yh shiher tepemo, ſekamo 1. mn., deremo, s'nogami po nyh hodimo ǀ mi purmanom glave ſeizhemo 1. mn., kakor ſaurashnikom ǀ drugi veje is drives ſekajo 3. mn., inu po poti potreſsajo ǀ Reſſite li je djal Iacob, inu ſekajte vel. 2. mn. moje vude od mojga trupla ǀ v'prasnik je derua poberal, inu ſekal del. ed. m ǀ sekere s'katerimi ſo yh ſekali del. mn. m ǀ hudizhi ga bodò do vekoma sekali del. mn. m
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 29
Dostopnost