Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
mír -ú in -a m (ȋ)
1. stanje brez vojne, spopadov: delati, prizadevati si za mir; obvarovanje miru na svetu; vojna in mir / publ.: na meji je bil mir zelo negotov; politika miru in sodelovanja med narodi / pohod miru manifestacija za mir; Nobelova nagrada za mir za delo, prizadevanje za mir
2. dogovor o končanju vojne, spopadov: kršiti mir / skleniti častni, sramotni mir; separatni ali posebni mir ki ga sklene vojskujoča se država ne glede na zaveznike / podpisati mir
♦ zgod. vestfalski mir sklenjen leta 1648 ob koncu tridesetletne vojne
3. stanje brez prepirov, sporov med ljudmi: s prihodom te ženske se je končal mir v vasi / rad bi živel v miru in prijateljstvu z vsemi
// stanje brez velikih družbenih, političnih nasprotij: zdaj je v državi mir; doseči red in mir v deželi
// stanje brez hrupa, nereda: skrbeti za mir med manifestacijami / vzdrževati javni red in mir / demonstracija je potekala v miru
4. stanje brez hrupa, ropota: v sobi je bil mir; na tej cesti ni miru / ekspr.: okoli nas je bil blažen mir; v dvorani je vladal gluh mir / ekspr. ali bo že mir ali ne / kot vzklik otroci, mir
// stanje brez hrupa, vznemirjenj: potreben mu je mir in počitek; želeti si miru / knjiž. mir je legel na pokrajino; nedeljski mir / kazen za kalivce nočnega miru / prijeten mir gozda
5. stanje notranje ubranosti, urejenosti: izgubiti, najti mir; v sebi je začutil velik mir / občudovati mir na njenem obrazu / duševni, srčni mir / pri njej najde mir in tolažbo / v medmetni rabi, v krščanstvu: mir z vami; ob spominu na umrle: Bog mu daj večni mir; naj počiva v miru
// stanje brez notranje napetosti, vznemirjenja: miru in pozabljenja je iskal v pijači; brez miru tava okrog / ekspr. to ji je povedal z ledenim, suhim mirom
6. v medmetni rabi, v zvezi daj(te) (no) mir izraža začudenje, zavrnitev: daj no mir, to so le čenče; dajte no mir, še tega je treba / oženil da se je, daj no mir
● ekspr. daj mu že, kar hoče, da bo mir (pri hiši) da te ne bo več prosil, nadlegoval; ekspr. z otroki je bil potem mir niso več razgrajali, nagajali; med njimi še vedno ni miru še se prepirajo, si nasprotujejo; ekspr. jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel ni se mogel premagati; ekspr. misel, vest mu ni dala miru ga je vznemirjala; ekspr. ni si dal miru, dokler ni vsega opravil ni odnehal, počival; ekspr. ženske nimajo miru pred njim pogosto, neprestano jih nadleguje, se jim vsiljuje; ekspr. daj mi mir ne moti me, ne nadleguj me; delati mir miriti; pri miru biti pri miru ne gibati se, ne premikati se; pustiti koga na miru, pri miru ne motiti, ne nadlegovati, ne vznemirjati ga; ne vtikati se v njegove zadeve; sedeti, stati pri miru brez gibanja, premikanja; božji mir v srednjem veku od cerkvene oblasti zaukazana prepoved bojevanja ob določenem času, na določenem ozemlju, proti določenim osebam ali nasploh; ekspr. zaradi ljubega miru sem mu dovolil, da gre da me ne bi več nadlegoval, prosil; ekspr. naredi to zaradi ljubega miru da ne bo prepira, nezadovoljstva; knjiž., ekspr. golob miru podoba goloba kot simbol miru; pipa miru pri severnoameriških Indijancih okrašena pipa z dolgim, ravnim ustnikom, ki se uporablja zlasti ob sklepanju miru; ekspr. mir besedi! nočem, ne dovolim, da bi še govorili o stvari; pog., ekspr. še pes ima rad pri jedi mir med jedjo se ljudje ne smejo motiti, nadlegovati s kakimi opravki
Celotno geslo ePravopis
mir
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
miru tudi mira samostalnik moškega spola
stanje brez vojne
dogovor o končanju spopadov
IZGOVOR: [mír], rodilnik [mirú] tudi [míra]
ZVEZE: daytonski mir, versajski mir, versajski mir, Nobelova nagrada za mir, glasnik miru
Pravopis
mír1 -ú in mír -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om pojm. (ȋ ȗ; ȋ) ~ še traja; skleniti ~; živeti v ~u; skrbeti za javni red in ~; duševni ~; pipa ~u; poud.: pustiti koga na ~u, pri ~u |ne ga motiti|; sedeti pri ~u |brez premikanja, gibanja|; daj(te) (no) ~ |mirujte|; ~ besedi |dovolj o tem|; počivati v ~u |biti mrtev, v grobu|
Pravopis
mír2 povdk. (ȋ) poud. Otroci, ~ |mirujte|
Celotno geslo Sinonimni
mír2 povdk.
GLEJ SINONIM: mirno3
Celotno geslo Sinonimni
mír1 -ú m
1.
stanje brez vojne, spopadovpojmovnik
SINONIMI:
publ. mirnodobno stanje
2.
stanje brez hrupa, ropotapojmovnik
SINONIMI:
ekspr. blaženi mir, ekspr. idilični mir, knj.izroč. mirnost, ekspr. molk, ekspr. nebeški mir, knj.izroč. nemota, knj.izroč. pokoj, knj.izroč. pokojnost, knj.izroč. spokoj, knj.izroč. spokojnost, ekspr. sveti mir, ekspr. tišina1
3.
stanje notranje ubranosti, urejenosti; stanje brez razburjenja, vznemirjenja, napetosti, napadalnostipojmovnik
SINONIMI:
mirnost, umirjenost, knj.izroč. mirnodušje, knj.izroč. mirnodušnost, knj.izroč. pokoj, knj.izroč. pokojnost, knj.izroč. ravnodušnost, knj.izroč. spokoj, knj.izroč. spokojnost, knj.izroč. stoičnost, ekspr. zlati mir
4.
kot vzklik izraža zahtevo po stanju brez hrupa, ropota
SINONIMI:
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik separatni mir
GLEJ ŠE SINONIM: sožitje2
GLEJ ŠE: nemir, nemir, vojna, stati3, pipa, pokopališče, policist, spraviti se, stati3, bežati
Celotno geslo Frazemi
mír Frazemi s sestavino mír:
oáza mirú
Celotno geslo Pregovori
mir je sestavina izrazov
Še pes ima rad pri jedi mir
Celotno geslo Etimološki
mȋr1 mirȗ in -a m
Celotno geslo Etimološki
mȋr2 – glej mȋrje
Pleteršnik
mȋr 1., mȋra, mirȗ, m. der Friede; nima mira, er kann nicht zur Ruhe kommen; nimam mira pred njim, er gibt mir keine Ruhe; plačaj, pa bo mir; v hiši sem jaz gospodar, pa mir besedi! und hiemit Punctum! na miru, pri miru pustiti, jemanden in Ruhe lassen; z mirom, ruhig, Dict., Dalm., Gor.; stojte z mirom! Trub.; z mirom pustiti, in der Ruhe lassen, Meg., Trub., Jsvkr., Preš.; (prim. nem. jemanden "zufrieden" lassen); m. storiti, Frieden schließen: mir sta med sabo storila, Dalm.; s čistega mira, ohne Veranlassung, ohne Ursache, BlKr.; — mír, Valj. (Rad).
Pleteršnik
mȋr 2., m. 1) die Mauer, Guts., Jan., Poh., Rož.-Kres, Bolc-Erj. (Torb.); bes. die Mauer ohne Mörtel, z. B. zur Einfriedung, Rez., Goriš.-C.; — pl. mirovi, das Gemäuer, C.
Prekmurski
mír in mér -a m
1. stanje brez vojne: ona koteraſzo potreibna, kako mir TF 1715, 29; Mirá poglávnika BKM 1789, 17; pejnez za mira odküplenyé vösztrüczao KOJ 1848, 9; angel mira KAJ 1848, 4; ország mira ne mogo nájti AI 1875, kaz. br. 3; Za mir szkrblivi poglavniki Europe AI 1875, kaz. br. 3; da Rim pri miri püsztécs, odned nazáj setuje v Büdino KOJ 1848, 6
2. stanje brez hrupa, vznemirjenj: Z ednim szi i vu miri lé'zem TA 1848, 4; kaj koli sto vorje, szamo naj namiri osztáne KOJ 1848, 84; Prebiváliscsa mir iscsite KOJ 1833, VII; Dai nám mir vu naſſem sitki ABC 1725, A7a; Dai nám mir vu naſſem Sitki TF 1715, 46; Tak zaſzpim vu tihom méri KŠ 1754, 270; Tam je mir BKM 1789, 115
3. stanje notranje ubranosti: vu nyegovom miri vass mir bode KOJ 1833, VII; ino nam dái tvoiega mira ABC 1725, A7a; mir mámo pri Bogi SM 1747, 17; i mir Bosji vſivati KŠ 1754, 16; Mir lidém dobro volo BKM 1789, 6; Radoſzt mir ſzodio BRM 1823, 4; ár vu nyegovom miri KOJ 1833, VII; onda me zmirom odpüſzti SM 1747, 58; Tákſi ſzo: mér düsne vejſzti KŠ 1754, 127; mér vas ſze nazáj povrné na váſz KŠ 1771, 32; mér vám bojdi KŠ 1771, 261; kako gotovni te Evangelium toga méra goniti, (gláſziti) SM 1747, 27; nejga nikaksega méra v moji kosztáj KŠ 1754, 241; i ravna nogé naſe na pout méra KŠ 1771, 166; i proſzi ga ona, ſteraſzo kméri KŠ 1771, 221; da bi ti poznalo, i eſcse vu etom tvojem dnévi, ſtera ſzlisijo kméri tvojemi KŠ 1771, 237; da bi mi mér meli SM 1747, 12; Vſzákomi mér KŠ 1771, A2a; Da nám právi mér darüjes KM 1783, 75; Daj mér záto cslovik preklétoj gizdoſzti SŠ 1796, 41; od nepriátelov Vméri pocsivam SM 1747, 76; idi vu méri KŠ 1771, 117; Da nász Zdr'zi vszigdár vu méri BKM 1789, 14; odisla ſzta zmérom od bratov k-Apoſtolm KŠ 1771, 390; nihájte zmérom té lidi KM 1796, 120; mladénczi Bojdite naméri SIZ 1807, 38
Celotno geslo Pohlin
mir [mȋr mirȗ] samostalnik moškega spola

mir

Celotno geslo Hipolit
mir samostalnik moškega spola
Vorenc
mir m, F23, caduceator, en ſel, kateri ẛa myr proſſi, ali gliha, reṡlozhnik; caduceus, -ei, ena beila palizhiza, katero ty ſly noſſio, kadar hozheio myr ſturiti; caducifer, kateri eno takeſhno palizhizo ẛa volo mirú noſſi; conciliare pacem, myr ſturiti; conticinium, molzhanîe, nozhni myr perviga ſná; dextras accipere, myr ſturiti. 1.Mach:13; firmator pacis, kateri ſtanovitnu myr poterdi; infida pax, neobſtojezhi myr, ne ṡavupliu myr; inquietare, boleſtrati, boleſtrovati, myrú ne dati, ṡabavlati; inquietus, -a, -um, nepokoin, ſerborit, kateri néma myrú; pacator, -oris, myrnik, kateri myr déla; pacem inire, ſe pomyriti, myr ſturiti; pacifer, -a, -um, kar myr parneſſe; pacifica, offri ṡa myr; pacificator, -ris, ſpravlaviz, kateri v'mei nékaterimi myr déla, ali ſtury; pacificatorius legatus, en ſel, kateri myr yṡzhe, inu pegeruje; pax, -cis, myr; pax explorata, en gviſhen, inu ṡaṡhihran myr; sectari pacem, myr lubiti; tranquilitas, tihoſt, tihota, myr, mehkota, cilú tihu; vexare, kumrati, fopati, britkúſt sadéti, ſpodélati, poſſati, myru nedati; vexator, kateri myrú ne da, poſſa, inu kumrá; prim. z'mirom 
Svetokriški
mir -u/-a m mir: Sama lubesan, inu myr im. ed. te velike teshave ſakonske premaga ǀ TuKai ſe naide mijr im. ed., inu pozhitiK tiga Duha ǀ k'snaminu tiga myru rod. ed. eno olisko veijzo v' svoih vſtjh je bil perneſsil ǀ mu nej ſim meru rod. ed. ponozhi, inu po dnevi pustila de bi od greha nehal ǀ sakaj nam hozhesh dati kushik tiga vezhniga miyru rod. ed. ǀ Golobiza neſſe to ojlzheveno vejzo k' snaminu tiga merù rod. ed. ǀ nikoli nej ſim mijru rod. ed. pred nijm imela ǀ na semli nikuli nej mirù rod. ed., inu pozhitka imela ǀ ſe boij ſerda Boshiga, pozhitka, inu mera rod. ed. ne najde ǀ malu kershenikou k' myru daj. ed. Nebeshkimu pride ǀ podpiſhiteſe temu s: Mijru daj. ed. ǀ Abſolona je pohleunu sa myr tož. ed. proſsil ǀ shelite na tem ſvejtu mijr tož. ed., inu pokoj imejti ǀ aku ſe bode shnijm s'kuſi pravo grevingo ſpravil, inu mijr tož. ed. ſturil ǀ Leta shena je imela ſe pofliſſat s' ſvojm mosham per myri mest. ed. shiveti ǀ poydi v' myri mest. ed. damu ǀ gre v' myru mest. ed. prozh vouk ǀ druge per myru mest. ed. puſtite ǀ Bug pak sa'povej de ſe imaio lubiti, inu mijru mest. ed. shivejti ǀ v'mijru mest. ed. shivèti ǀ s'ſoſſesko je v'miri mest. ed. shivil ǀ de bi takorshno isvolil, s'katero v'ſtrahu Boshim, inu v'myri mest. ed. bi shiveti mogal ǀ Ajdje ſo ſe zhudili nad leto veliko dobruto, inu myram or. ed. teh karskenikou ǀ S' myrom or. ed. ſe premaga kreg, inu ſaurashtvu z mirom v miru, pri miru: mene inu moj folk s'myram puſtè ǀ poberiteſe prozh, inu s' myram me puſtite ǀ ym je djal, de bi li smyrom imeli ſtati ǀ ony tudi mene s'myrom pustè ǀ ſo s' myrom, inu tihu ſtale ǀ G: Bug ſapovej de bi ymeli vſaj ptvye blagu smeram poſtiti ǀ Ah puſtite me smeram, nej ſe enu malu odahnem ǀ videozh pak, de s' meram ſidi, sdere ſablo ter urat y odſeka ǀ s' mijrom puſtiti ǀ obene shene s'mirom nepuſti ǀ hudizh je ſmijram ſaula puſtil ǀ Studeniz pak nihkdar smijram nestoy ǀ cello nuzh ſmiram s' enim mejſti oſtane ǀ potagrom … je terbej ga ſmerom puſtiti, dokler ſam od ſebe bode preshal ǀ Puſtite ſmyram ptuie blagu ǀ Bogu pak h'zhastij nemoresh smeram polure per s: maſhi stati ǀ zhe ga ſmirom puſtimo my nebomo nezh shtimani
Celotno geslo Megiser
mir -a samostalnik moškega spola
Celotno geslo Megiser
mir -a samostalnik moškega spola
Besedje16
mir1 sam. m ♦ P: 42 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, TP 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Število zadetkov: 36