Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Prekmurski
bátrivno prisl.
1. pogumno: bátrivno dopreneſzé KM 1783, 101; Csi Bogá bátrivno vadlüjemo KMS 1780, 40; 'zivéte, Vu grejhi bátrivno BKM 1789, 10; bátrivno je gláſzo Goſzpodna Jezuſſa KM 1796, 122; neſztanoma bátrivno na pomoucss SIZ 1807, 6; po cesztáj bátrivno hodila KAJ 1870, 38
2. mirno, varno: tak bátrivno 'zivéjo KŠ 1754, 118; i têlo moje bode bátrivno pocsivalo TA 1848, 11
3. z zaupanjem: ino kai ga mámo bátrivno proſziti TF 1715, 26; Bátrivno jo dájte te nyemi SŠ 1796, 167
Pleteršnik
čávəlj, -vlja, m. der Nagel; mirno so mu rjavele risane puške o čavljih, LjZv.; — iz it. chiavo, Nagel, Mik. (Et.).
Pleteršnik
čumẹ́ti, -ím, vb. impf. im Halbschlaf liegen, Z.; čumela sem in imela čudne sanje, Bes.; — tiho in mirno ležati, n. pr. bolnik čumi, Soška dol.-Erj. (Torb.); kauern, SlGor.-C.
Pleteršnik
hiševáti, -ȗjem, vb. impf. das Hauswesen verwalten, haushalten, Mur., Cig., Jan., Mik.; grške žene so doma mirno hiševale, Vrt.
Prekmurski
mérno prisl. mirno: Snah se mérno zbüdim BJ 1886, 7
Prekmurski
mèšterski -a -o prid. obrtniški: I nikſi meſterſzki cslovik nikſe meſtrije ſze vecs vtebi ne nájde KŠ 1771, 800; Csi záto Domiter, i meſterſzki lidjé ſzkim kákſo rejcs májo KŠ 1771, 403; i ſzpravo je meſterſzkim lidém dobicska nej malo KŠ 1771, 402; Vcséſzti viſnye vládnike I vſze lidi meſterſzke BKM 1789, 169
mèšterski -a -o sam. obrtniški: ino bi tam mirno 'sivocsi kaj mesterszkoga zacsnili delati KOJ 1848, 31
Vorenc
miran (miren) prid., F8, imbellis somnus, enu myrnu ſpanîe, ali dobru ſpanîe; opus, optÿ, enu myrnu, ali ne naglu déllu; pacatus, -a, -um, tyh, myrán, pokojen, pres kréga; pacificus, -a, -um, ẛmyrni, tyh, myrán, gnadliu, milostiu; placidus, -a, -um, tih, myrán, dobrotliu, kroták; sedatus, -a, -um, vtolaṡhen, myrn; transquietus, valde quietus, -a, -um, sylnu kroták, tih, myrán; transquillare, myrnu, ali tihu ſturiti, vkrotiti; prim. mirno 
Pleteršnik
mírən, -rna, adj. ruhig; mirno dete; mirno morje; — friedsam; miren človek.
Svetokriški
mirno prisl. mirno: s' mosham myrnu shive (III, 65) ǀ Palemnon s' ſvoio sheno je takulepu, zhednu inu mijrnu shivel (I/1, 111)
Prekmurski
miròvno tudi mérovno prisl. mirno: varui me, da mirovno terpim SM 1747, 56; Záto tou oſzlobodjenyé mirovno csákajmo KŠ 1754, 178; mirovno 'zivte med ſzebom KŠ 1771, 622; náj vu vszej naſſi dnévi mirovno 'ſivémo KM 1783, 127; Mirovno je trpo té nevoule KM 1796, 37; Dáo, i mirovno je trpo BKM 1789, 46; mirovno bi prebivali KOJ 1833, VII; Obadvá mirovno csákata KOJ 1845, 98; I takáj mirovno trpeti KAJ 1848, 3; Zdáj bi Gejza II. mirovno i szrecsno kralüvao KOJ 1848, 29; Na domácsoj zemlji dnévi mirovno tá tecséjo AIP 1876, br. 8, 1; Mérovno sedi i pazlivi bojdi BJ 1886, 5; Mérovno je dale šô BJ 1886, 5
Prekmurski
pokójno prisl. mirno: Csi me lübis, li pokojno Trpi BKM 1789, 315
Pleteršnik
razšopíriti se, -ȋrim se, vb. pf. = razčeperiti se: mirno je sedela (taščica) razšopirjena, Str.
Pleteršnik
strẹljȃvəc, -vca, m. 1) der Schütze, C.; — 2) die Querstange bei einem Rebengeländer, Mirno pod Gorico-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
svǫ̑jščina, f. 1) das Eigenthum, Šerf-Valj. (Rad), GBrda; bova živela in svojščino z dobičkom povrnjeno imela, Ravn.; — na svojščino delati, auf Überschicht arbeiten, Svet. (Rok.); — 2) die Freiheit, Mur., Cig., Jan., Danj.-Mik.; — 3) die Angehörigen, Jan.; — 4) = svaščina, die Schwägerschaft, Mirno pod Gorico-Erj. (Torb.).
Prekmurski
tího tudi tǘho prisl.
1. tiho: naj tiho bodeta KŠ 1771, 66; V-souli more tiho biti KOJ 1845; oni ſzo pa tüho bili KŠ 1771, 109; Margêca tüho bila AI 1875, kaz. br. 8
2. mirno: Ti ſzám tiho ino pokojno vcsini pamet KŠ 1754, 226; Naj tejlo tiho pocsiva SŠ 1796, 5; Da tiho vö preminém BKM 1789, 404
Svetokriški
tiho prisl. 1. tiho: Beno ſapovej laſtauzam, de imaio tihu biti, dokler bo njega pridiga vun, kar prezei ſo vumokenle ǀ molzhi, inu tiho bodi ti Lia. Iacobava shena 2. mirno: morje tihu ſtoij, de bi tem tizam neshkodovalu ǀ vunkaj ſe je bal priti dokler vſe tihu, inu jaſsnu nej poſtalu
Prekmurski
tìrovno prisl. tiho, mirno: I tak pride nôcs tirovno KAJ 1870, 167
Pleteršnik
zaspáti, -spím, vb. pf. 1) durch Schlafen versäumen, verschlafen; mašo z., svojo srečo z., Cig.; — 2) schlafend zugrunde richten, im Schlafe erdrücken: otroka z., M.; "K sebi te (otroka) ne bodem djala, Bog ne daj, da b' te zaspala!" Slom.-Vrt.; — 3) einschlafen, dete je zaspalo; dolgo nisem mogel z.; — entschlafen: mirno je v Gospodu zaspal; — reč je zaspala, die Sache ist eingeschlummert, eingeschlafen, Cig., nk.; — 4) zaspán, schläfrig, verschlafen; z. sem, z. človek; zaspani ponedeljek, der Blaumontag, Cig.; zaspana pravica, verjährtes Recht, V.-Cig.; — 5) (einschläfern, ["nedobra beseda"], Senožeče-Erj. [Torb.]).
Število zadetkov: 18