Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pravopis
mléko -a s, snov. (ẹ́) kuhati ~; apneno ~; čistilno ~; kravje ~; materino ~; ~ v prahu; na ~u kuhana kaša; poud. Njega se še ~ drži |je še zelo mlad, neizkušen|
Pravopis
mleko.. prvi del podr. zlož. mlekojéd, mlekomér, mlekovòd
Pravopis
bíti2 sem [sə] nedov. si je, sva sta sta, smo ste so (í), poudarjeno sèm sì jè, svà stà stà, smò stè sò (ə̏ ȉ ȅ, ȁ, ȍ ȅ ȍ); bódi -te in -íte (ọ́; ȋ); bíl -à -ó in(ȋ ȁ ọ̑; ȋ ȁ ȍ), bilí in -ì -è -à (ȋ; ȉ ȅ ȁ); prihodnjik bom boš bo, bova bosta, pokr. bota, bosta, pokr. bota, bomo boste, pokr. bote, bodo, knj. pog. bójo, zastar. bodem itd., poudarjeno bóm itd., zastar. bódem itd.; °bom bil bom (ọ̑; ọ̑); pogojnik bi --, poudarjeno(ȉ); nikalno nísem [sə] nísi ní itd. (í); ne bóm itd.; nê bi (é) in ne bì; preteklik sem/si/je ... bil, sedanji pogojnik bi bil za vse tri os.; pri tvorbi zloženih oblik drugih glagolov in naklonov zveza sem/si/je ... + opisni deležnik na -l izraža preteklost, zveza sem/si/je ... bil + opisni deležnik na -l predpreteklost, zveza bom/boš/bo ... + opisni deležnik na -l prihodnost, zveza bi za vse tri os. + opisni deležnik na -l sedanjo pogojnost, zveza bi bil za vse tri os. + opisni deležnik na -l preteklo pogojnost: sem delal, sem bil storil, bom delal, bi delal; bi bil delal; v zvezi pomožnik glag. biti + sam. beseda/prid. beseda/povdk. imajo oblike sedanjika prvotne časovne in naklonske vrednosti; enako velja za trpnik: sem kovač/vesel/tiho/spoštovan
I. kot polnopomenski glag.
1. 'obstajati, živeti': Ali je kje izhod; Izhoda ni; Bil je kralj, ki je imel tri sinove; Red mora ~; s prid. izrazom količine Kupcev je bilo dosti; poud. Kar je, je |Nič se ne da spremeniti|; °Kako si Kako se imaš
2. 'nahajati se': Oče je doma; Očeta ni doma; Oče ni doma, ampak v mestu; s prid. izrazom količine Za mizo je bilo pet deklet
3. 'dogajati se': V mestu bo sejem; Sejem bo; Sejma ne bo; Tedaj ni bilo vojne; Tedaj ni bila vojna, ampak mir; Zunaj je bil hud mraz
II. kot pomožnik
1.
a)
sedanjik: Mož je poštenjak; Otrok je bolan; On je po očetu; Fant je ves dan tiho; Meni je umreti; Sram jo je; Ni je sram; Od vseh je spoštovan; v dvogovoru, brez določila Ali je poštena? -Je; kot del vez. zv. Pride pozno, to je ob treh zjutraj
b)
preteklik: Mož je bil poštenjak; Delal je štirideset let; Rože so hitro uvenele; Deževalo je tri dni; Bila je utrujena; Fant je bil tiho; Bilo je mraz; Sram jo je bilo; Ni je bilo sram; Od vseh je bil spoštovan; v dvogovoru, brez določila Si bil tam? -Sem, poud. Sem bil, poud. Bil; poud. Da mi tega nisi več naredil |Tega ne naredi več|; Teta iz Zagreba je prišla k nam |je pri nas|; neknj. pog. Ali ste že plačala plačali
c)
predpreteklik: Ko je prišel, je bila mati že vstala; Pretepali so ga, ker jim je bil nasprotoval; kadar ni dvoumno, tudi navadni preteklik Pretepali so ga, ker jih je ozmerjal
č)
prihodnjik: Janez bo njen mož; Fant se bo oženil; Se bo nadaljevalo; Jutri bo snežilo; Če bo dež, ne bomo šli nikamor; Še žal ti bo; Nagrajen bo; v dvogovoru, brez določila Boš priden? -Bom; Če ti tako praviš, bo že res |izraža domnevo, verjetnost|; Za ušesa te bom |izraža grožnjo|; Pa naj bo po tvoje |izraža privolitev|; Naj bo še tako zvit, ne bo me premagal |izraža dopuščanje|; omilj.: To pa ne bo držalo |To ne drži|; To boš pa popravil |popravi|
d)
sedanji pogojnik: Molčati bi bilo krivično; Ti bi bil lahko tiho; Bi mi dali ogenj? Vede se, kakor bi me ne poznal; Večkrat zapusti sejo, ne da bi pozdravil; v dvogovoru Ali bi jedel? -Bi; Bi zdaj lahko odšli? -Lahko; Gledališče naj bi (°bi naj) tudi vzgajalo; knj. pog. Se je vrnil? -Ne bi vedel mogoče; ne vem; omilj. Rekel bi, da se motite |Motite se|; omilj. Delat bi šel, ne pa da postopaš |pojdi|; omilj. Ali bi že nehali klepetati |Nehajte klepetati|; Jesenice so premagale Olimpijo, da bi nato izgubile s slabšim moštvom nato pa izgubile
e)
pretekli pogojnik: On bi ti bil posodil, pa ni imel denarja; Ko bi se bil hotel učiti, bi bil šolo izdelal; kadar ni dvoumno, tudi sedanji pogojnik Ko bi se hotel učiti, bi šolo izdelal;
f)
velelnik: Ne bodi len; neobč.: Naprej moramo, pa bodi še tako nevarno naj bo; Bodi tako ali drugače, zadevo moramo razčistiti naj bo
2. s predl., za izražanje prehodnosti: biti ob koga/kaj Krava je bila ob mleko |je izgubila mleko|; biti proti komu/čemu ~ ~ vsem in vsemu |nasprotovati|; biti za koga/kaj ~ ~ napredek |podpirati|
Pravopis
galakto.. prvi del podr. zlož. |mleko| galaktométer
Pravopis
lábora -e ž (á) nardp. |skleda za mleko|
Pravopis
lákto- prvi del prir. zlož. (ȃ) |mleko| lákto-vegetarijánski
Pravopis
lakto.. prvi del podr. zlož. |mleko| laktométer, laktoskóp
Pravopis
mléčnik -a m (ẹ́) izdreti ~ |mlečni zob|; neobč. vrč za mleko; živ. |ribji samec|; člov., poud. |mlad, neizkušen človek|
Pravopis
mlékar -ja m z -em člov. (ẹ̑) |prinašalec mleka|: ~ je odpeljal mleko
mlékarica -e ž, člov. (ẹ̑) ~ prinese mleko; nečlov. |krava|
mlékarjev -a -o (ẹ̑)
mlékaričin -a -o (ẹ̑)
Pravopis
mlezívo -a s, snov. (í) |kravje mleko po telitvi|: delati skuto iz ~a
Pravopis
môlsti môlzem [u̯s u̯z] nedov. -i -ite, -èč -éča; môlzel -zla, môlst, môlzen -a; môlzenje; (môlst/mòlst) (ó) kaj ~ kozo; poud. molsti koga ~ delavce, starše |izkoriščati|; Krava slabo, dobro ~e |daje mleko|
Pravopis
presušíti -ím dov. presúšil -íla, nam. presušít/presušìt; drugo gl. sušiti (í/ȋ í) kaj ~ kruh; vet. Krava je zaradi bolezni presušila |nehala dajati mleko|
presušíti se -ím se (í/ȋ í) Premaz se je dobro presušil
Pravopis
prismodíti -ím dov. prismódil -íla, nam. prismodít/prismodìt; drugo gl. smoditi (í/ȋ í) kaj ~ mleko; poud. prismoditi koga po čem ~ nasprotnika po glavi |udariti|; poud. prismoditi komu kaj ~ vsiljivcu klofuto |dati|
prismodíti se -ím se (í/ȋ í) Mleko se je prismodilo
Pravopis
sesédenica -e [sə in se] ž, snov. (ẹ̑) pokr. vzh. sesirjeno mleko
Pravopis
usíriti -im dov. usírjen -a; usírjenje (í ȋ) kaj ~ mleko
usíriti se -im se (í ȋ) Mleko se noče usiriti
Pravopis
usírjati -am nedov. -ajóč, -áje; usírjanje (í) kaj ~ mleko
usírjati se -am se (í) Mleko se slabo ~a
Pravopis
bél3 -a -o tudi bél -a -ó [-u̯]; bolj ~, tudi -êjši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ́ ọ̑; ȇ) ~ cvet; Sneg je ~; snežno ~; ~ kot mleko
béli -a -o (ẹ́) ~ kruh; poud. Knjiga je zagledala ~ dan |je izšla|; poud. plesati do ~ega dne |vso noč, do jutra|; publ. ~a celina Antarktika; ~a tehnika |električni gospodinjski aparati|; ~a garda; poud. biti ~a vrana |redkost, izjema|; ~o vino; publ. trgovina z ~im blagom z dekleti
béli -ega m, člov. (ẹ́) ~ in črni; enakopravnost z ~imi z belci
béla -e ž, rod. mn. -ih (ẹ́) poud. ne reči ne ~e ne črne |molčati|
bélo -ega s, pojm. (ẹ́) v ~ oblečena; poud. dokazati črno na ~em |pisno; neizpodbitno|; poud. pogledati z ~im |jezno|; snov., prakt.sp. liter ~ega belega vina
bélost -i tudi belóst -i ž, pojm. (ẹ́; ọ̑)
Pravopis
cedíti -ím nedov. cêdi -íte in cédi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, cejèn -êna; cejênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj Polž ~i slino; ~ mleko precejati; cediti kaj iz česa ~ sok iz limone
cedíti jo -ím jo (í/ȋ í) poud. ~ ~ za zajcem |teči|
cedíti se -ím se (í/ȋ í) Gnoj se ~i iz rane; ~ ~ po bradi; poud. Sline se mu ~ijo po zaslužku |Zelo si želi zaslužka|; brezos. Od streh se je cedilo
Pravopis
čéz1 prisl. (ẹ̑)
1. smer. prostor. ~ priti; gledati ~; neknj. pog.: Mleko gre ~ prekipi; iti ~ čez mejo
2. mer. segati do kolen in še ~; priti opoldne ali malo ~; Voda je ~ in ~ preplavila bregove |popolnoma|
3. mestov. prostor. tam ~

na čéz in načéz nač. prisl. zv. (ẹ̑) prevzeti delo ~ ~; govoriti bolj ~ ~
Pravopis
dóber dôbra -o; bóljši -a -e (ọ́ ó ó; ọ̑) ~ človek; biti ~; knj. pog.: Še vedno nisem ~ zdrav; S tobakom sem ~ za pol leta založen, preskrbljen; ~ si, da si upaš pogumen; dober za koga/kaj Mleko je ~o ~ otroke; Ta obleka ni ~a ~ v šolo; dober proti čemu Čaj je ~ ~ prehladu; dober z/s kom/čim Bodi ~ z njim prizanesljiv, usmiljen
bóljši -a -e (ọ̑) kupovati samo izdelke ~e kakovosti; šalj. njegova ~a polovica |žena|
nàjbóljši -a -e in nájbóljši -a -e (ȁọ̑; ȃọ̑) ~e želje za rojstni dan; poud. Tega pri ~i volji ne morem storiti |kljub veliki pripravljenosti|
dôbri -ega m, člov. (ó) veseliti se ~ih
bóljši -ega m, člov. (ọ̑) nagraditi ~ega
nàjbóljši -ega in nájbóljši -ega m, člov. (ȁọ̑; ȃọ̑) izročiti nagrado ~emu
dôbra -e ž, rod. mn. -ih (ó) poud. povedati nekaj ~ih |šal|
dôbro -ega s, pojm. (ó) ~ega ni nikoli dovolj
bóljše -ega s, pojm. (ọ̑) želeti komu kaj ~ega
nàjbóljše -ega in nájbóljše -ega s, pojm. (ȁọ̑; ȃọ̑) želeti komu vse ~; snov., poud. natočiti komu ~ega |najboljše vino|
do dôbrega mer. prisl. zv. (ȏ) ~ ~ se odpočiti popolnoma
dôbrost -i in dobróst -i ž, pojm. (ó; ọ̑) zastar. dobrota
Število zadetkov: 106