Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
akvamarín -a (ȋ) zelenkasto moder drag kamen: prstan z akvamarinom
// zelenkasto modra barva: črna barva se lepo sklada z akvamarinom
SSKJ
azúren -rna -o prid. (ȗ) knjiž. nebesno, svetlo moder: zrl je v azurno vodo; azurno nebo
    azúrno prisl.: azurno modro jezero
SSKJ
blazer -ja [blé(j)zer(ẹ̑) obl. klasično krojen jopič, navadno temno moder: gojenci iz koledžev z enobarvnimi blazerji / k vzorčastemu krilu lepo pristoji blazer
SSKJ
čeléšnik -a (ẹ̑nar.  
  1. 1. palice za sušenje pri kmečki peči: Na čelešniku, ki visi izpod stropa, se suši moder predpasnik in otroška srajca (E. Cevc)
  2. 2. zapeček: On, pastirček, je utrujen dremal na čelešniku, zdaj pa zdaj je moral utrniti tresko (F. Bevk)
    ♦ 
    etn. stojalo za goreče trske
SSKJ
díhniti -em dov. (í ȋ) 
  1. 1. zajeti zrak v pljuča in ga iz njih iztisniti: odrasel človek dihne približno petnajstkrat v minuti; na hitro dihniti; ekspr. še dihniti si ni upal, da ne bi kaj preslišal
  2. 2. z odprtimi usti rahlo iztisniti zrak: dihniti v šipo; dihnil je vame
     
    ekspr. besedo je komaj dihnil zelo tiho izgovoril
    // preh., ekspr. dati, vdihniti: rdečim streham je jutro dihnilo moder blesk; sonce dihne v naravo novo življenje
  3. 3. ekspr. rahlo zapihati, zapihljati: topel veter je dihnil z juga; v obraz mu je dihnila zatohla sapa; pren. lepota večera je dihnila v njegovo srce; groza ji je dihnila v dušo
SSKJ
dólman -a (ọ̑) nekdaj huzarska suknja, okrašena z vrvicami: temno moder dolman
SSKJ
índigo -a (ȋ) 
  1. 1. modro barvilo iz indigovca: pridobivati indigo; iz Indije uvažajo cimet, vanilijo in indigo; kot indigo moder cvet
     
    kem. modro rastlinsko ali sintetično barvilo za tekstilne izdelke
  2. 2. indigovec: nasadi sladkornega trsa in indiga
  3. 3. pog. indigo papir: vložiti med liste indigo; neskl. pril.: indigo papir papir za kopiranje, prevlečen z modro snovjo; obleka indigo barve; prisl.: indigo modra obleka
SSKJ
ínlet -a (ȋ) zelo gosta bombažna tkanina za blazine in pernice: moder, rožnat inlet
SSKJ
izmodríti -ím tudi zmodríti -ím dov., izmódril tudi zmódril (ī í) 
  1. 1. ekspr. povzročiti, da kdo postane bolj moder, preudaren: izkušnja, nesreča človeka izmodri; se bo že izmodril; brezoseb. dosti sem pretrpel zaradi svoje zaupljivosti, pa me še ni izmodrilo / upravnica je poskušala fante izmodriti
  2. 2. redko izmodrovati: izmodrili so mnogo pametnih predlogov
    izmodrèn tudi zmodrèn -êna -o: izmodren človek
SSKJ
kánava -e ž (ȃ) tekst. vezava, ki daje tkanini luknjičav videz: tkati v kanavi
// bombažna, lanena tkanina v tej vezavi: moder kostim iz kanave
SSKJ
kimóno in kímono -a (ọ̑; ȋ) v japonskem okolju vrhnje oblačilo s širokimi rokavi in pasom: oblečena je bila v kimono; moder, rdeč kimono; kimono iz zelene svile; z vezeninami okrašen kimono / japonski kimono
 
šport. kimono pri judu ohlapna obleka iz belega platna, prevezana s pasom; neskl. pril.: kimono rokavi
SSKJ
kóbalten -tna -o prid. (ọ̑) knjiž. (kobaltovo) moder: kobaltna barva / kobaltno nebo
SSKJ
lámpas -a (ȃ) širok rdeč ali moder trak vzdolž zunanjega šiva na hlačah nekaterih svečanih uniform: generalske hlače z rdečimi lampasi
♦ 
tekst. damast s stopničastimi obrisi vzorcev
SSKJ
lápis lázuli lápisa lázuli (ȃ-ȃ) temno moder poldrag kamen z medeno rumenimi lisami: ogrlica iz lapisa lazuli
 
min. rudnina natrijev aluminijev silikat; lazurit
SSKJ
lazúren -rna -o prid. (ȗ) 
  1. 1. knjiž., redko nebesno, svetlo moder: lazurno nebo
  2. 2. nanašajoč se na lazuro: lazurne barve
SSKJ
lazurít -a (ȋ) temno moder poldrag kamen z medeno rumenimi lisami: zapestnica iz lazurita
 
min. rudnina natrijev aluminijev silikat
SSKJ
lílast -a -o prid. (ȋ) (bledo) vijoličast: lilasti cveti; nositi lilasto obleko; lilasto pisemce; pesn. lilast somrak / rad ima lilasto barvo
    lílasto prisl.: lilasto moder; lilasto siv
SSKJ
móder1 -dra -o prid. (ọ́) ki je take barve kot plavica, jasno nebo: moder cvet; tam prevladujejo modri toni; modro morje, nebo; oči ima modre; nebo je postalo črno modro; svetlo modra obleka; temno zelenkasto moder suknjič; moder kot nebo; belo-modro-rdeča zastava slovenska zastava
// modre podplutbe, ustnice; otrok je bil moder od vpitja; ekspr. ves moder od zavisti / koncert za modri abonma abonma z vstopnicami modre barve
● 
publ. modri vlak specialni vlak za najvišjega državnega funkcionarja; publ. modre čelade vojaška formacija Organizacije združenih narodov, ki jo sestavlja vojaštvo različnih držav; modra galica vodna raztopina bakrovega sulfata s kristalno vodo, uporabljana zlasti za zatiranje rastlinskih bolezni; ekspr. v njem se pretaka modra kri je plemiškega rodu; žarg. vozila z modro lučjo vozila s prednostjo; zastar. dobil je modro polo bil je upokojen, upokojili so ga
♦ 
agr. modra frankinja trta z velikimi, modrimi grozdi; kakovostno rdeče vino iz grozdja te trte; avt. modra cona prostor, kjer je parkiranje časovno omejeno; bot. modri glavač trajnica s trnato nazobčanimi listi in modrimi cveti, Echinops ritro; modri glavinec rastlina s celorobimi listi in modrimi cveti v koških, Centaurea cyanus; fot. modra kopija kopija, zlasti načrtov, kjer so bele črte na modrem ozadju ali modre črte na belem ozadju; gastr. modro kuhanje rib kuhanje rib v okisani vodi, pri katerem ribja sluz na koži pomodri; geol. modro blato morska usedlina iz večjih globin; kem. modra galica bakrov sulfat s kristalno vodo; les. modra pegavost začetna faza razkroja lesa, zlasti borovine; navt. ladja si je pridobila modri trak priznanje za najhitrejšo vožnjo čez Atlantski ocean; vet. modri dunajčan srednje velik kunec modre barve, ki se goji zaradi mesa in krzna; zool. modro sitce metulj, katerega bela krila imajo številne majhne kovinsko modre pegice, Zeuzera pyrina
    módro prisl.: modro pobarvana ploskev; modro žareča žica / piše se narazen ali skupaj: modro zelen ali modrozelen; modro bel; modro siv; sam.: knjiž. ptica je odletela v modro; izvesek v modrem in zlatem
     
    metal. lomljivost v modrem lomljivost jekla pri temperaturi okoli 300° C
SSKJ
móder2 -dra -o prid., modréjši tudi módrejši (ọ́) 
  1. 1. knjiž. sposoben prodorno misliti in ustrezno ravnati; preudaren, pameten: moder človek, svetovalec; moder mož; on je najmodrejši med njimi; modro dekle; iron. tega je krivo tvoje modro vodstvo; moder v govorjenju; modrejši si, kot sem mislil; moder kot Salomon zelo; modrejši si od mene; postal si modrejši in starejši / ekspr. modra pamet / redko dali so ga v šole, da bi postal moder izobražen
     
    ekspr. če ga ne poznaš, verjemi, da je modra glava, da ima modro glavo da je pameten človek; spet je za eno izkušnjo modrejši spet si je pridobil izkušnjo
    // ki vsebuje, izraža prodorno mišljenje in ustrezno ravnanje: hvaležen mu je bil za modre nauke; njegov nasvet se mu je zdel moder; modra sodba; njegova beseda je vedno modra; modro mnenje / modra politika / modro kmetijstvo
  2. 2. nar. resen, zadržan: zakaj si tako moder / moder obraz; modra drža / z modrimi voli je lahko oral sam mirnimi, poslušnimi
    módro prisl.: modro se držati, govoriti, živeti; vse je modro premislil
    módri -a -o sam.: modri se je hitro znašel; kamen modrih po verovanju alkimistov kamen, s katerim se dajo spremeniti nežlahtne kovine v zlato ali srebro; sedem modrih grški misleci in državniki v dobi pred Sokratom; moška in modra je ta; dokaj modrih je povedal modrih misli
     
    rel. trije modri trije možje, ki so prišli obdarovat novorojenega Kristusa
SSKJ
modréti -ím nedov. (ẹ́ í) 
  1. 1. postajati moder: grozdne jagode se mehčajo in modrijo; prsti modrijo
  2. 2. knjiž. modro se odražati, kazati: ob poti so modrele vijolice
Število zadetkov: 56