móžnar -ja m (ọ́)
1. okrogli posodi z močnimi stenami podobna priprava za pokanje s smodnikom: nabiti, sprožiti možnar; pokati z možnarji; začetek trgatve je naznanilo grmenje možnarjev; smodnik za možnarje
// nekdaj artilerijsko orožje z zelo kratko cevjo in velikega kalibra za navpično streljanje: streljati iz topov in možnarjev
2. močna, navadno kovinska posoda z zaokroženim dnom za drobljenje trdih snovi: v možnarju tolči, treti kavo, orehe; možnar za sladkor / kuhinjski možnar
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
mọ́žnar -ja m
Pleteršnik
mǫ́žnar 1., -rja, m. 1) der Mörser; v možnarju cuker zdrobiti; — 2) der Mörser, der Böller; z možnarji streljati; možnarji pokajo; — iz nem.
Pleteršnik
Celotno geslo
Pohlin
možnar [mọ́žnar] samostalnik moškega spola
možnar, tj. posoda z zaokroženim dnom za drobljenje trdih snovi
Celotno geslo
Hipolit
Svetokriški
možnar m možnar: ſim bral od Philoſopha Anaxersa, katiriga Saurashniki ſo bily vlovili, ven shelesni moshnar tož. ed. poſtavili, ter ſo ga taku dolgu taukli, de vſe shile, inu koſty ſo bily resbili, inu reſtaukli (IV, 474) → možer
Farmacija
Up. umetnost
Črnovrški
Celotno geslo
Kostelski
Število zadetkov: 13
Dostopnost