baláden -dna -o (ȃ) poud. ~o razpoloženje |grozljivo, mračno|
baládni -a -o (ȃ) ~ motiv
baládnost -i ž, pojm. (ȃ)
Zadetki iskanja
Pravopis
SSKJ²
čêlo2 -a s (é)
1. del obraza nad očmi: gubati, gubančiti, nabrati, nagubančiti čelo; poljubil jo je na čelo; pot mu stopi na čelo; zdaj se spomnim, je rekel in se udaril po čelu; nizko, visoko čelo; briše si potno čelo / kot povelje s čelom levo! / pesn. jasno, mračno čelo obraz, obličje
2. sprednji, začetni del
a) skupine ljudi, živali: čelo kolone, sovražnikove vojske; čelo sprevoda / biti, hoditi na čelu pred skupino
b) predmeta, stvari: posadijo ga na čelo mize; veter piha v čelo ladje; čelo zibelke / hiša je obrnjena s čelom proti ulici s pročeljem; zastar. na čelu knjige je bilo zapisano: za prosto ljudstvo
3. manjša, končna ravna ploskev podolgovatega orodja: čelo kladiva, sekire, zagozde
4. navadno v zvezi z biti, postaviti se, stopiti na prvo, vodilno mesto ali položaj: postaviti se, stopiti na čelo delavskega gibanja; stati na čelu organizacije
● gleda ga izpod čela grdo, jezno; pogledoval ga je izpod čela plašno, skrivaj; med tekmovanjem je bil ves čas na čelu prvi; star. saj nima na čelu zapisano, kaj misli na zunaj se ne vidi
♦ arhit. čelo trikotni vrh stene pod streho; geogr. čelo ledenika spodnji konec; čelo strmo se dvigajoči del pobočja gore ali stene; les. čelo čelna ploskev lesa ali lesnih izdelkov; mont. čelo stena odkopnega prostora, iz katere se koplje ruda; um. nadvratno čelo ploskev med preklado in lokom nad portalom; timpanon
1. del obraza nad očmi: gubati, gubančiti, nabrati, nagubančiti čelo; poljubil jo je na čelo; pot mu stopi na čelo; zdaj se spomnim, je rekel in se udaril po čelu; nizko, visoko čelo; briše si potno čelo / kot povelje s čelom levo! / pesn. jasno, mračno čelo obraz, obličje
2. sprednji, začetni del
a) skupine ljudi, živali: čelo kolone, sovražnikove vojske; čelo sprevoda / biti, hoditi na čelu pred skupino
b) predmeta, stvari: posadijo ga na čelo mize; veter piha v čelo ladje; čelo zibelke / hiša je obrnjena s čelom proti ulici s pročeljem; zastar. na čelu knjige je bilo zapisano: za prosto ljudstvo
3. manjša, končna ravna ploskev podolgovatega orodja: čelo kladiva, sekire, zagozde
4. navadno v zvezi z biti, postaviti se, stopiti na prvo, vodilno mesto ali položaj: postaviti se, stopiti na čelo delavskega gibanja; stati na čelu organizacije
● gleda ga izpod čela grdo, jezno; pogledoval ga je izpod čela plašno, skrivaj; med tekmovanjem je bil ves čas na čelu prvi; star. saj nima na čelu zapisano, kaj misli na zunaj se ne vidi
♦ arhit. čelo trikotni vrh stene pod streho; geogr. čelo ledenika spodnji konec; čelo strmo se dvigajoči del pobočja gore ali stene; les. čelo čelna ploskev lesa ali lesnih izdelkov; mont. čelo stena odkopnega prostora, iz katere se koplje ruda; um. nadvratno čelo ploskev med preklado in lokom nad portalom; timpanon
Celotno geslo
eSSKJ
SSKJ²
glávnja -e ž (ȃ)
nar. zahodno veliko (tleče) poleno, navadno na ognjišču ali v peči: glavnja že dogoreva; glavnja je mračno osvetljevala prostor
nar. zahodno veliko (tleče) poleno, navadno na ognjišču ali v peči: glavnja že dogoreva; glavnja je mračno osvetljevala prostor
Celotno geslo
Sinonimni
hudó3 povdk.
1.
izraža stanje, ki ga kdo doživlja kot neprijetno, težavno
SINONIMI:
težko3, star. bog pomagaj, ekspr. groza3, ekspr. grozno3, ekspr. grozota3, ekspr. huda, neknj. pog. hudič3, ekspr. križ2, ekspr. mučno2, ekspr. muka2, zastar. neznansko, ekspr. obupno2, ekspr. pokora, ekspr. smrt, ekspr. strašno3, knj.izroč. težavno, ekspr. tragično, ekspr. usodno2, pog. vrag, neknj. pog. zafrknjeno, nizk. zajebano, neknj. pog. zaribano, ekspr. zlodej, ekspr. zoprno2
Prekmurski
Pravopis
mežàv -áva -o [mə in me] (ȁ á á) ~ starec; neobč. ~a svetloba medla, nejasna; neobč. Vreme je ~o oblačno, mračno
mežávost -i [mə in me] ž, pojm. (á)
mežávost -i [mə in me] ž, pojm. (á)
Pravopis
SSKJ²
mól1 -a m (ọ̑)
1. glasb. diatonična lestvica s poltonoma med 2. in 3. ter 5. in 6. stopnjo: iz mola preiti v dur / skladba v d-molu / zmeraj mu je bil bolj pri srcu veseli, zanosni dur kot pa otožni mol; pren., šalj. smrčal je v vseh durih in molih
2. mračno, žalostno razpoloženje: temni mol njegove notranjosti je prepleten z zanosnim durom življenjske volje; prebral je množico knjig, napisanih v duru in v molu
1. glasb. diatonična lestvica s poltonoma med 2. in 3. ter 5. in 6. stopnjo: iz mola preiti v dur / skladba v d-molu / zmeraj mu je bil bolj pri srcu veseli, zanosni dur kot pa otožni mol; pren., šalj. smrčal je v vseh durih in molih
2. mračno, žalostno razpoloženje: temni mol njegove notranjosti je prepleten z zanosnim durom življenjske volje; prebral je množico knjig, napisanih v duru in v molu
SSKJ²
mráčen -čna -o stil. -ó prid., mráčnejši in mračnêjši (á ā)
1. v katerem je vidljivost zmanjšana: mračen gozd, prostor; mračna klet, soba, ulica; dolina je postajala mračna; mračno brezno / iti po mračnih stopnicah / zreti v mračen večer; mračna noč
// ki je temnih barv ali v senci: obrisi predmetov postajajo mračnejši; gore so bile mračne; mračno polje
// ekspr. ki je brez močnega sijaja, svetlobe: mračna luč, svetloba
2. ekspr. negativno, neugodno razpoložen: mračen človek; kaj si tako mračen; iz dneva v dan je postajal mračnejši; mračni in molčeči so sedeli za mizo
// ki vsebuje, izraža negativno, neugodno razpoloženje: vprašati z mračnim glasom; njegov obraz je postajal vedno mračnejši / pesn. mračno čelo / mračen značaj; pren. mračno poslopje
// ki prikazuje kaj z negativne, neugodne strani: pisatelj rad uporablja mračne motive; mračna pesem o čem / mračne statistike o nesrečah
3. ekspr. za človeka zelo neprijeten: imeti mračno mladost; njegova mračna usoda / preženi mračne misli; obhajajo ga mračne slutnje
// ki vsebuje, izraža hudobijo, zlobo: kovati mračne naklepe
// zelo negativen: v tej aferi so bile na delu neke mračne sile
// z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: mračen obup; mračna otožnost, žalost; mračna zloba
4. ekspr. ki nasprotuje svobodi, napredku, kritičnemu mišljenju: tam vladajo mračne sile / mračni časi; mračne razmere / mračno nazadnjaštvo / mračni srednji vek
5. ekspr. časovno zelo odmaknjen (v neznano preteklost): pred mračnimi tisočletji
● ekspr. mračni bogovi človeku sovražni; ekspr. prikazovati, slikati kaj v mračnih barvah negativno
♦ zool. mračni termit termit, ki živi v lesu ali zemlji, Reticulotermes lucifugus
1. v katerem je vidljivost zmanjšana: mračen gozd, prostor; mračna klet, soba, ulica; dolina je postajala mračna; mračno brezno / iti po mračnih stopnicah / zreti v mračen večer; mračna noč
// ki je temnih barv ali v senci: obrisi predmetov postajajo mračnejši; gore so bile mračne; mračno polje
// ekspr. ki je brez močnega sijaja, svetlobe: mračna luč, svetloba
2. ekspr. negativno, neugodno razpoložen: mračen človek; kaj si tako mračen; iz dneva v dan je postajal mračnejši; mračni in molčeči so sedeli za mizo
// ki vsebuje, izraža negativno, neugodno razpoloženje: vprašati z mračnim glasom; njegov obraz je postajal vedno mračnejši / pesn. mračno čelo / mračen značaj; pren. mračno poslopje
// ki prikazuje kaj z negativne, neugodne strani: pisatelj rad uporablja mračne motive; mračna pesem o čem / mračne statistike o nesrečah
3. ekspr. za človeka zelo neprijeten: imeti mračno mladost; njegova mračna usoda / preženi mračne misli; obhajajo ga mračne slutnje
// ki vsebuje, izraža hudobijo, zlobo: kovati mračne naklepe
// zelo negativen: v tej aferi so bile na delu neke mračne sile
// z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: mračen obup; mračna otožnost, žalost; mračna zloba
4. ekspr. ki nasprotuje svobodi, napredku, kritičnemu mišljenju: tam vladajo mračne sile / mračni časi; mračne razmere / mračno nazadnjaštvo / mračni srednji vek
5. ekspr. časovno zelo odmaknjen (v neznano preteklost): pred mračnimi tisočletji
● ekspr. mračni bogovi človeku sovražni; ekspr. prikazovati, slikati kaj v mračnih barvah negativno
♦ zool. mračni termit termit, ki živi v lesu ali zemlji, Reticulotermes lucifugus
- mráčno tudi mračnó prisl.:
mračno gledati izpod čela; mračno naslikati prihodnost človeštva / piše se narazen ali skupaj mračno sive ali mračnosive gruče / v povedni rabi: postalo je mračno; v sobi je bilo nekam mračno; bilo mu je mračno pri duši
Celotno geslo
Sinonimni
mráčen -čna -o prid.
1.
2.
ekspr. ki vsebuje, izraža kaj negativnega, neprijetnega, neugodnega
SINONIMI:
knj.izroč. baladen, ekspr. črn2, knj.izroč. mežav, ekspr. mižav, ekspr. mrakoben, ekspr. mrakoten, knj.izroč. mrčav, ekspr. mrk2, knj.izroč. mrkel, knj.izroč. mrkoben, ekspr. oblačen, ekspr. senčen, ekspr. siv, zastar. somoren, ekspr. temačen, ekspr. temen, ekspr. temoten, ekspr. turoben, knj.izroč. zamolkel
Pleteršnik
mráčən, -čna, adj. 1) dämmerig, dunkel; mračno je; düster, trüb; mračno vreme; — mračne misli, mračen obraz, nk.; — 2) mračen človek: kdor ne vidi več po solnčnem zahodu, nachtblind, C.
Celotno geslo
Kostelski
Terminološka
Mračenje
Zanima nas slovenski ustreznik za angleški termin gaslighting . Gre za obliko nasilja v partnerskem odnosu, kjer povzročitelj z različnimi manevri poskuša doseči, da ima žrtev občutek, da se ji meša. Ime je dobila po filmu Plinska svetilka (ang. Gaslight, 1944), ker se v njem ta oblika nasilja pojavi. Ustreznega slovenskega termina nismo našli. Tudi v slovenskih besedilih se uporablja angleški termin gaslighting . Če bi ga prevajali npr. kot zamegljevanje , bi se izgubila povezava z naslovom filma.
Zanima nas slovenski ustreznik za angleški termin gaslighting . Gre za obliko nasilja v partnerskem odnosu, kjer povzročitelj z različnimi manevri poskuša doseči, da ima žrtev občutek, da se ji meša. Ime je dobila po filmu Plinska svetilka (ang. Gaslight, 1944), ker se v njem ta oblika nasilja pojavi. Ustreznega slovenskega termina nismo našli. Tudi v slovenskih besedilih se uporablja angleški termin gaslighting . Če bi ga prevajali npr. kot zamegljevanje , bi se izgubila povezava z naslovom filma.
SSKJ²
mračíti -ím nedov. (ī í)
1. knjiž. delati mrko, neprijazno: težko življenje mu je mračilo obraz; kaj ti mrači oko; kaj se mračiš; izraz se mu je čedalje bolj mračil
2. knjiž. delati nejasno, zmedeno: gorje mu je mračilo duha; duh se mu je mračil / solze so mu mračile pogled ni več razločno videl
● knjiž. um se mu mrači postaja duševno bolan
3. knjiž. delati mračno, temno: nobena meglica ni več mračila sonca; goste zavese so mračile sobo
1. knjiž. delati mrko, neprijazno: težko življenje mu je mračilo obraz; kaj ti mrači oko; kaj se mračiš; izraz se mu je čedalje bolj mračil
2. knjiž. delati nejasno, zmedeno: gorje mu je mračilo duha; duh se mu je mračil / solze so mu mračile pogled ni več razločno videl
● knjiž. um se mu mrači postaja duševno bolan
3. knjiž. delati mračno, temno: nobena meglica ni več mračila sonca; goste zavese so mračile sobo
- mračíti se
1. brezoseb. prehajati iz dneva v mrak: mrači se; začelo se je mračiti
2. postajati mračen, temen: dan se mrači; nebo se mrači / luna se mrači; pren., ekspr. začel se mu je mračiti življenja dan
● ekspr. pred očmi se mi mrači zaradi slabosti, bolezni se mi zdi, da vidim nejasno, mračno
- mračèč -éča -e:
mračeč se je spregovoril; mračeče se dvorišče, nebo
Celotno geslo
Vezljivostni G
mračíti -ím nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj delati mrko, mračno, neprijazno kaj
Težko življenje (mu) je (v določenih obdobjih) mračilo obraz.
Težko življenje (mu) je (v določenih obdobjih) mračilo obraz.
Celotno geslo
Vezljivostni G
mračíti se -ím se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj delati se mrko, mračno, neprijazno
Luna se mrači.
Luna se mrači.
2.
brezosebnodelati se mrko, mračno, neprijazno
(Pred eno uro) se je začelo mračiti.
(Pred eno uro) se je začelo mračiti.
Pravopis
Pravopis
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 40
Dostopnost