Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
mŕtev -tva -o stil. prid. (ŕ)
1. ki je umrl: ob cesti so ležali mrtvi ljudje in živali; posloviti se od mrtvega očeta; roditi mrtvega otroka; ugotovila je, da je mrtev; našli so ga mrtvega / v povedni rabi:, ekspr. bil je na mestu, v trenutku, takoj mrtev takoj je umrl; ekspr. če ga dobi, bo mrtev ga bo ubil; pog. mislil je, da je že zdavnaj mrtev da je že zdavnaj umrl; odbilo ga je v obcestni jarek, kjer je obležal mrtev; pasti, zgruditi se mrtev na tla / zatisnili so ji mrtve oči; roke so ji mrtve visele ob telesu kot bi bile mrtve; pren., ekspr. vojne je bilo konec in stara Avstrija je bila mrtva
// v katerem so prenehali življenjski procesi; odmrl: mrtev list; mrtva, trhla debla; mrtvo tkivo
2. nav. ekspr. ki ni sposoben opravljati svojo funkcijo: mrtve slepčeve oči; zavijal si je mrtve noge hrome, ohromele; po kapi je bila vsa desna polovica telesa mrtva neobčutljiva, omrtvela / grel si je mrtve roke otrple, premrle
// knjiž. ki ni sposoben čustvovati, doživljati: po tej nesreči je bil on mrtev človek; čustveno, duhovno mrtev / človek v njem še ni mrtev še je sposoben pozitivnih čustev, dejanj; pren. zaupati misli mrtvemu papirju
3. ki je, obstaja brez
a) zanj značilnih živih bitij: zemlja bo nekoč mrtev planet; umetno gojeni gozdovi so precej mrtvi so brez divjadi; reka je na tem območju mrtva je brez rib
b) zanj značilnih listov, rastlin: opazovati mrtvi gozd; vrane so posedale po mrtvih njivah; trta je še mrtva še ne odganja
c) ekspr. zanj značilnega ognja, žarenja: mrtev ogorek; mrtva žerjavica / mrtvo ognjišče
č) ekspr. zanj značilnih ljudi, živali, vozil; prazen, pust2sprehajati se po mrtvem parku; v tem času so ceste najbolj mrtve / v vsaki vasi je bilo nekaj domov mrtvih zapuščenih
// ki je brez kake dejavnosti ali se ta opravlja v zelo majhni meri: mrtev jesenski čas; mrtvi meseci v gradbeništvu; z novimi turističnimi dejavnostmi skrajšati mrtvo sezono; mrtva obdobja v književnosti / ekspr.: domači zvonovi so mrtvi ne zvonijo; stroji so stali mrtvi niso obratovali
4. nav. ekspr. ki ne izraža, ne kaže veliko čustev, volje do udejstvovanja: bila je drobna, mrtva stvarca; preveč je mrtev za to družbo / govoriti z mrtvim glasom; ima precej mrtev obraz; mrtev pogled
// ki je brez raznovrstnega dogajanja, brez raznovrstnih elementov: mrtev sestanek / mrtva glasba; mrtva soba
// bled, neizrazit: mrtvi žarki; mrtva svetloba / mrtva barva
5. nav. ekspr. ki več ne vpliva, ne vzbuja zanimanja: on je danes že mrtev avtor; njegovo delo ne bo nikdar mrtvo / preteklost je zanj mrtva; knjiž. vsa lepota se zdi moji duši mrtva / ona je zanj že mrtva ne ljubi je več / odstavljeni voditelj je politično mrtev
// ki se več ne uporablja: obujati mrtve običaje; mrtvi zakoni; mrtve besede
6. ekspr. tog, neživljenjski: pri zakonih naj se ne uveljavlja le mrtvo besedilo; življenje po mrtvih pravilih / obremenjevali so učence z mrtvim znanjem / statistika se ne sme ustaviti samo pri mrtvi številki
// neizkoriščen, neizrabljen: med ploščadjo in dnom je precejšen mrtev prostor; elaborat leži mrtev
7. ki ni sposoben rasti in razmnoževati se: vznik življenja iz mrtve snovi; opisovati mrtve stvari / živa in mrtva narava
// nerodoviten, nekaliv: mrtvo seme / ekspr. še mrtva skala požene cvet
8. publ., v zvezi mrtva točka stanje, ko kaj ne napreduje, se ne razvija: priti pri delu do mrtve točke; vprašanje razorožitve se ne gane, se ne premakne z mrtve točke; gradnja objektov je na mrtvi točki / šport. žarg. mrtva točka stanje, ki nastopi, če je organizem dalj časa maksimalno obremenjen; kriza
9. voj., navadno v zvezi mrtvi kot, mrtvi prostor prostor, ki ga zaradi naravne ali umetne ovire ni mogoče obstreljevati: skočiti, skriti se v mrtvi kot; mrtvi prostor pred tankom; pren., knjiž. življenje v mrtvem kotu
10. v zvezi mrtva teža teža zaklane živali, agr. klavna teža:
● 
let. žarg. spuščati se v mrtvem letu v brezmotornem letu; šport. žarg. priti na cilj v mrtvem teku istočasno; sklepi ne smejo ostati samo mrtva črka se morajo uresničiti; ekspr. biti na mrtvi straži slovenstva za vsako ceno biti Slovenec na določenem, zelo izpostavljenem ozemlju; ekspr. mrtva tišina globoka, popolna; ekspr. biti mrtva veja nedejaven, neuspešen član kake skupnosti; pog., ekspr. pehati se na (vse) mrtve viže zelo; publ. zatekati se v mrtve vode tradicionalizma zatekati se v neživljenjski, nedejavni tradicionalizem; knjiž., ekspr. človek z mrtvim srcem čustveno otopel; knjiž. pesnik v njem je mrtev ne piše več pesmi; ne doživlja več stvari tako kot pesnik; ekspr. on je zanje že mrtev prepričani so, da bo umrl, da ga bodo ubili; ekspr. bil je ves mrtev od utrujenosti zelo je bil utrujen; mrtev na pog., ekspr. (ves) mrtev je na klobase zelo rad jih jé; pog., ekspr. (vsa) mrtva je nanj zelo ga ljubi; pog., ekspr. mrtev je na starine zelo se zanima zanje; ekspr. v jedrski vojni bodo preživeli mrtvi ob živem telesu bodo zelo poškodovani, hudi invalidi; napol mrtev ekspr. iz rova so ga potegnili napol mrtvega zelo izčrpanega; ekspr. bil je napol mrtev od strahu zelo se je bal; bolj mrtev kot živ bil je bolj mrtev kot živ od mraza zelo ga je zeblo; vrnil se je bolj mrtev kot živ zelo utrujen, izčrpan
♦ 
adm. mrtva tipka tipka na mehanskem pisalnem stroju, pri kateri se znak odtisne, a se voz ne premakne; agr. mrtvi inventar orodje, stroji; mrtva prst spodnja plast zemlje brez humusa in živih organizmov; mrtvica; avt. mrtvi kot prostor ob strani avtomobila, ki se v vzvratnem ogledalu ne vidi; bot. mrtva kopriva rastlina z dvoustnatimi rdečimi, belimi ali rumenimi cveti, Lamium; geogr. mrtvi rokav rokav reke s stoječo vodo; mrtva voda stoječa voda v strugi ali rokavu; gled. mrtvi kot prostor na odru, ki se iz dvorane ne vidi; igr. mrtva karta karta, ki se pri igri ne uporabi; jezikosl. mrtvi jezik jezik, ki ga noben narod, ljudstvo več ne govori; les. mrtva grča grča, ki ni vrasla v les; med. mrtvi zob zob z odmrlim ali odstranjenim živcem; mrtvo cepivo cepivo, ki vsebuje mrtve mikroorganizme; klinično mrtev človek človek, pri katerem je nastopila klinična smrt; navt. mrtva bibavica bibavica z najmanjšo višinsko razliko; mrtvo morje morje z zelo dolgimi in nizkimi valovi po končanem vetru ali v veliki oddaljenosti od njega; strojn. mrtvi gib pot, ki jo opravi mehanizem, preden začne delovati; mrtva lega lega, pri kateri sta ojnica in ročica batnega stroja v eni črti; šport. mrtvi kot prostor, v katerem nasprotni igralec glede na svoj položaj lahko prestreže žogo; mrtva žoga žoga, ki jo držita dva nasprotna igralca nad tri sekunde; vet. mrtva kost grčast koščen izrastek na površini cevastih kosti; voj. mrtva straža nekdaj straža na zelo izpostavljenem, nevarnem položaju; žel. mrtvi tir opuščeni tir
    mŕtvo stil. mrtvó prisl.:
    njegove oči so mrtvo gledale v svet; mrtvo govoriti; roke so mu mrtvo visele ob telesu / v povedni rabi v hiši je bilo še vse temno in mrtvo
     
    kem. mrtvo žgano apno apno, žgano pri tako visoki temperaturi, da z vodo ne tvori več hidroksida
    mŕtvi -a -o sam.:
    ekspr. ni bilo videti ne živega ne mrtvega nikogar; pokopati mrtve; ekspr. kričati, piti, tepsti na žive in mrtve zelo; o mrtvih govôri le dobro; dan mrtvih 1. november; v spopadu je bilo veliko mrtvih; ekspr. do mrtvega se je napil, utrudil zelo; pretepsti koga do mrtvega tako, da umre; pog. na mrtvo si prizadevati zelo
     
    gozd. smolarjenje na mrtvo pridobivanje smole, po katerem je treba drevo posekati; pravn. razglasiti koga za mrtvega razglasiti, da pogrešana oseba velja pravno za mrtvo; mir mrtvih pravno varstvo grobov in mrličev; rel. Kristus je vstal od mrtvih ponovno oživel
Pravopis
mŕtev -tva -o tudi mŕtev -tva -ó (ŕ; ŕ ŕ ọ̑) ~ človek; najti vojaka ~ega; poud.: ~ park |prazen, pust|; ~a barva |bleda, neizrazita|; ~e noge |hrome, ohromele|; greti si ~e roke |otrple, premrle|; ~a tišina |popolna|; preveč ~ za vzgojiteljski poklic |brez čustev, volje, živahnosti|; napol ~ |zelo izčrpan, oslabel|; poud. mrtev od česa biti napol ~ ~ strahu |zelo prestrašen|; poud. mrtev na koga/kaj biti (ves) ~ ~ klobase |zelo rad jih jesti|; biti ~ ~ starine |zelo se zanimati zanje|; (Vsa) ~a je nanj |zelo ga ljubi|; poud. mrtev za koga Nasprotnik je zanje že ~ |sklenili so ga ubiti|; Ta ženska je zanj ~a |ne ljubi je več|
mŕtvi -a -o (ŕ) avt. ~ kot
mŕtvi -ega m, člov. (ŕ) pokopati ~e; dan spomina na ~e |praznik|
do mŕtvega mer. prisl. zv. (ȓ) pretepsti koga ~ ~; poud. ~ ~ se napiti |do nezavesti|
na mŕtvo mer. prisl. zv. (ȓ) knj. pog., poud. ~ ~ si prizadevati |zelo|
mŕtvost -i ž, pojm. (ŕ)
Celotno geslo Sinonimni
mŕtev1 -tva -o prid.
Celotno geslo Sinonimni
mŕtev2 -tva -o povdk.
izraža, da kdo ne živi več
SINONIMI:
neknj. pog. kaput, vulg. trd2
GLEJ ŠE SINONIM: utrujen
GLEJ ŠE: oslabel, ljubiti, ljubiti, bati se, živ4
Celotno geslo Vezljivostni NG
mŕtev-tva -opridevnik
  1. neživ
    • kdo biti mrtev v/na čem, kje, kdaj
    • , kdo biti mrtev zaradi česa
    • , kdo biti mrtev od česa
  2. nedejaven, odpisan
    • kdo/kaj biti mrtev zaradi česa
Celotno geslo Frazemi
mŕtev Frazemi s sestavino mŕtev:
bíti na mŕtvi tóčki, bíti [vès] mŕtev na kóga/kàj, mŕtva tóčka, mŕtvi kapitál, obstáti na mŕtvi tóčki, obtičáti na mŕtvi tóčki, ostáti na mŕtvi tóčki, premakníti kàj z mŕtve tóčke, premakníti se z mŕtve tóčke, znájti se na mŕtvi tóčki
Celotno geslo Pregovori
mrtev je sestavina izrazov
Mrtvi se štejejo na koncu
V VARIANTI IZRAZOV: Operacija uspela, pacient umrl
Celotno geslo Etimološki
mŕtev -tva prid.
Pleteršnik
mŕtəv, -tva, adj. 1) za žive in mrtve moliti; — do mrtvega, zu Tode; do mrtvega raniti, pretepsti koga; zá-mrtvọ obležati, wie todt liegen bleiben, Lašče-Levst. (Nauk); — 2) unempfindlich; mrtva roka, mrtvi prsti; mrtva kost, das Ueberbein, Mur.; — ohne Lebhaftigkeit, träge; m. človek; — 3) ohne Glut; mrtev pepel, ogelj, ogorek; — nicht brennend: mrtva kopriva, die Taubnessel; — 4) keinen Nutzen bringend: mrtva zemlja, die tiefliegende, weniger fruchtbare Erde; — mrtev denar, keine Zinsen tragend; v mrtev kup, spottbillig, Ročinj-Erj. (Torb.); — 5) ves m. biti na kaj, leidenschaftlich nach etwas verlangen, gierig sein; ves m. biti na denar, na kako jed; ves mrtev je na ženske, Jurč., Dol.; versessen: m. na tožbe, Levst. (Zb. sp.); — 6) v mrtvo ime tajiti, ganz und gar ableugnen, Ig (Dol.).
Prekmurski
mr̀tev tudi mèrtev -tva -o prid.
1. ki je umrl: kai je on .. ino mertev SM 1747, 7; jaſz ſzem pa Mertev BKM 1789, 106; kak mrtev ſzám ſzebé nemore o'ziviti KŠ 1754, 124; Ár je ete moj ſzin mrtev bio KŠ 1771, 223; Eto ſzo praj za ké ſzam mrtev bio SŠ 1796, 8; Nyegovo mrtvo tejlo je v-zláto skrinyo polóseno KOJ 1848, 5; O'zivljenye naſſega mrtvoga tejla KŠ 1754, 138; I mrtvoga teila Vorjem gori ſztányené BKM 1789, 7; da bi ga vidili 'ze mrtvoga KŠ 1771, 330; ti varivácske i vcsinyeni ſzo bili, liki mrtvi KŠ 1771, 97; o'zivi vaſſa mrtva tejla KŠ 1754, 138
2. ki ni sposoben opravljati svoje funkcije: Vola mrtva vgrejhi KŠ 1754, 124; vdovicza 'zivoucsa mrtva je KŠ 1771, 640; i mené czilou mrtvoga na dobro gori zbüdi KŠ 1754, 232; i gda ſzmo mi mrtvi bili v grejhi KŠ 1754, 117; Gnile i mrtve kotrige KŠ 1754, 131
mr̀tvi tudi mèrtvi -a -o sam. mrtvi: i on od mertvi goriſztano TF 1715, 23; Tih mertvi gori ſztánenye SM 1747, 37; ſzoudit ſive ino mertve TF 1715, 22; sive ino mertve ABC 1725, A5a; nesen je vö eden mrtvi KŠ 1771, 188; Ár mrtvi gori poſztánejo BKM 1789, 19; Ár ti mrtvi ne dicsijo tebé KŠ 1754, 228; natrétyi dén od mrtvie gori vſztano TF 1715, 22; je gori ſztano od mrtvi KŠ 1754, 98; ſzodecz 'zivi i mrtvi KŠ 1754, 113; on je ſztano od mrtvi KŠ 1771, 47; niháj tim mrtvim pokápati KŠ 1771, 26; Pride ſzoudit 'zive ino mrtve KŠ 1754, 113; mrtve zbüdjávajte KŠ 1771, 32; Odnet pride ſzoudit 'sive, i mrtve KMS 1780, 7
Celotno geslo Pohlin
mrtev [mŕtǝv] pridevnik

mrtev

Celotno geslo Hipolit
mrtev (mrtov) pridevnik

PRIMERJAJ: mrtvo

Vorenc
mrtev (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) prid.lamium mertve koprive Scopoli
Svetokriški
mrtev -tva prid. mrtev: v'Nebu pogleda, inu prezei mertu im. ed. m doli pade ǀ Iulianus mertou im. ed. m doli pade ǀ sdrau, ali bolan, shivu ali martou im. ed. m ǀ ta vbogi Mashnik od ſtraha pu martu im. ed. m je bil oſtal ǀ taisti mertvi im. ed. m dol. nijma v'ſvoim trupli ſerza ǀ odgovori ta mertui im. ed. m dol. ǀ ti ſi mertua im. ed. ž dusha, inu s'truplam bosh v' paku pokopana ǀ zherna kakor tinta rata, dol martua im. ed. ž pade ǀ voda v'shternah martua im. ed. ž ſtoy, ſe negane ǀ bi prezej od velika ſtraha okuli mertva im. ed. ž padla ǀ leta grob je bil nouu, v' katerem she obenu mertvu im. ed. s truplu nej bilu ǀ martvu im. ed. s truplu par nagu venem kotu je leshalu ǀ mi purmanom glave ſeizhemo, kakor ſaurashnikom, po kuhini vſe mertvu im. ed. s, odertu, inu kryvavu leshy ǀ en Beſednik h' zhaſtu tiga mertviga rod. ed. m je pred folkam govuril ǀ ſo dobre vole, inu na dusho tiga mertuiga rod. ed. m nihdar nespolnio ǀ Letu ſo bili sheni tiga matviga rod. ed. m povedali ǀ G. Bug s'mertue rod. ed. ž shivine Koshiz mu je bil guant ſturil ǀ ga je v' uſta tlazhil timu mertvimu daj. ed. m Goſpudu ǀ k' temu martvimu daj. ed. m ſo dua velika hleba kruha pokopali ǀ velika zherna pſsa planio k'temu martvimu daj. ed. s truplu ǀ per timu mertvimu daj. ed. s truplu je vahtal ǀ vprasha tiga mertviga tož. ed. m ži., saKaj tu sheli vejdit ǀ ſmerti je vſel v'Bethani tiga mertuiga tož. ed. m ži. lazeruſa ǀ ti hozhesh martviga tož. ed. m ži. imejti Eliseuſsa ǀ najde vſo respraskano, inu odarto na poſteli mertvo tož. ed. ž leſhezho ǀ Ie proſsu S. Peter sa to martvo tož. ed. ž sheno Tabitho ǀ S. Ioannes to mortvo tož. ed. ž Druſillo je bil oſhivil ǀ en lazhen lev je varval mertvu tož. ed. s truplu eniga Preroka ǀ meih … s'ſvojo ſapo tu mertuu tož. ed. s vogle oshivj h'nuzu tiga kovazha ǀ kaker sgonovi ſo bili nehali sgonit po tem mertvem or./mest. ed. m Mosham ǀ ſe je milu jokala po ſuojm martvom or./mest. ed. m ſijnom ǀ je bil shal v' tu meſtu Arbee ſe jokat nad ſvojo mertvo or. ed. ž sheno Saro ǀ vſaj mertua im. dv. m bomò vkuppaj leshala ǀ kateri ſo mertvi im. mn. m leshali, ſo gori vſtali ǀ Vſtanite gori mertui im. mn. m, inu pridite h'ſodbi ǀ ti parvu roijeni martui im. mn. m postaneio ǀ oſhivij taiste, kateri ſo polovizo martvi im. mn. m ǀ sledni bi bil menil de ſo martuij im. mn. m ǀ nikar li shivi temuzh tudi martvij im. mn. m ſo tej nepametni shivini perglihani ǀ ſe naideio taku hudobni, de yh preklinaio martue im. mn. m v' grobi ǀ tize mertve im. mn. ž ſo na semlo padale ǀ sa tigo volo is lufta mertue im. mn. ž na semlo padaio ǀ teh mertvih rod. mn. jame ſe ſo odperle ǀ Bug pak n'hozhe pol mertveh rod. mn. offru imeti ǀ veliku martvih rod. mn. je bil oshivil ǀ je k'nam prishal en Arzat, kateri imà to pravo arznio Elixier vitæ, katera s'ſtarih ſtury mlade, s'slabeh ſtury mozhne, s'martveh rod. mn. shive ǀ per vſyh folkah ſo imeli leto sapuvid tem mertvem daj. mn. pomagat ǀ Pravizhnishi je tem mertuem daj. mn., kakor pak tem shivim pomagat ǀ Te mertve tož. mn. m ſo skuſi ukna na gaſſo metali ǀ Jeſt ſim ta pravizhni Rihter poſtaulen ſodit shive, inu mertue tož. mn. m ǀ kateri s'ſvoio S. gnado te ſtare inu polovizo martve tož. mn. m greshnike, inu greshinze supet oshivy ǀ kateri ſo te martue tož. mn. m kakor eni golufne leſize ogolufali ǀ taiſte mertua tož. mn. s trupla ima na ſuhu vun vrezhi ǀ v'grobah per teh mertvih mest. mn. prebiva ǀ v'mej mertuimi or. mn. naſhe shivejne
Celotno geslo Megiser
mrtev pridevnik
Celotno geslo Megiser
mrtev -tvega posamostaljeni pridevnik
Besedje16
mrtev1 posam. ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603)
Besedje16
mrtev2 prid. ♦ P: 37 (TC 1555, TE 1555, TT 1557, TKo 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
SLA 1
mrtev
Glej:
Črnovrški
mrtev
Število zadetkov: 22