mrtvíca -e ž (í)
1. knjiž. duševna otopelost, nedejavnost, mrtvilo: ljudje so se vdajali mrtvici; zbuditi koga iz mrtvice
// neobčutljivost, brezčutnost: mrtvica roke / premrlo telo in ude je prevzela mrtvica
// med. bolezenska zaspanost: bil je v mrtvici; nastopanje mrtvice pri možganskem vnetju
2. čeb. mrtva čebela v panju, zlasti pri prezimovanju, zastrupitvi, zadušitvi: delavke odstranijo mrtvice; število mrtvic se je povečalo
3. agr. spodnja plast zemlje brez humusa in živih organizmov: ločiti pri izkopavanju plodno zemljo in mrtvico / dati v posodo pri sajenju nekaj živice in nekaj mrtvice
4. struga ali rokav reke s stoječo vodo: loviti ribe v mrtvicah; navesti morebitna imena mrtvic in mlak
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
mrtvíca -e ž, pojm. (í) neobč. otopelost, neobčutljvost: vdati se ~i; snov. prekopavati ~o |prst|; števn. |mrtva čebela; mrtvi rečni rokav|
Celotno geslo
Sinonimni
Pleteršnik
mrtvíca, f. 1) die Schlafsucht, die Lethargie, Dict., Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — 2) die Gicht, Jarn., Mur.; — 3) die humuslose Erde, Cig., Jan., M., Št., Gor.; predobro prst z mrtvico zmešati, Pirc; spodnja prst, ki pri globocem oranju pride na vrh, Koborid, Lašče-Erj. (Torb.); — 4) das Altwasser, DZkr.; — 5) die Taubnessel (lamium), Jarn., Kr.-Valj. (Rad); — 6) die Oberhaut, die Epidermis, Gor.-DSv.; — 7) = mrtva čebela, Levst. (Beč.).
Celotno geslo
Pohlin
mrtvica [mrtvíca] samostalnik ženskega spola
- mrtvoud, kap
- rastlina baldrijan, LATINSKO: Valeriana officinalis
- rastlina mrtva kopriva, LATINSKO: Lamium
Celotno geslo
Hipolit
mrtvica samostalnik ženskega spola
Vorenc
mrtvica ž, F2, lethargus, -gi, lethargia, -ae, boléṡan tega ṡaſpanîa, kir eden vſeṡkuṡi ſpy, na vſe poṡabi, inu vmerje, ſmertni ſen, mertviza; veternus, -ni, ṡaſpana ſlabúſt, ſmertni ſen, mertviza
Botanika
Čebelarstvo
Geologija
Geografija
Število zadetkov: 11
Dostopnost