Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Geografija
árktično podnébje -ega -a s
Celotno geslo ePravopis
Arktika
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Arktike samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
del Zemljinega površja
severno polarno območje
IZGOVOR: [árktika], rodilnik [árktike]
BESEDOTVORJE: arktični
Celotno geslo eSSKJ
brisáča brisáče samostalnik ženskega spola [brisáča]
    1. izdelek iz vpojnega blaga za brisanje telesa
      1.1. izdelek iz vpojnega papirja, navadno za vpijanje odvečne vlage, maščobe; SINONIMI: brisačka
FRAZEOLOGIJA: vreči brisačo v ring
ETIMOLOGIJA: ↑brisati
Celotno geslo eSSKJ
bŕr medmet
    1. tudi z večkrat ponovljeno črko r izraža, da govorec občuti mraz, ga zebe
    2. tudi z večkrat ponovljeno črko r izraža, da se govorcu kaj gnusi, mu vzbuja grozo, odpor
    3. navadno ponovljeno, tudi z večkrat ponovljeno črko r posnema zvok motornega vozila
    4. navadno ponovljeno, tudi z večkrat ponovljeno črko r, izgovarja se z višjim tonom posnema zvonjenje telefona, budilke
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema tresenje in pri tem nastale zvoke, znana tudi v drugih jezikih, npr. rus. brr, slovaš. bŕ, nem. brr
SSKJ²
búren2 -rna -o prid. (ȗ)
star. poln burje, vetroven: burno in mrzlo vreme
Celotno geslo Sinonimni
búrjast -a -o prid.
ki je poln burje
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: vihrav
SSKJ²
búrnat -a -o prid. (ȗ)
poln burje, vetroven: vreme je bilo mrzlo in burnato
Celotno geslo eSSKJ
cedílo cedíla samostalnik srednjega spola [cedílo]
    luknjičasta ali mrežasta priprava za ločevanje trdne snovi od tekoče s pretakanjem; SINONIMI: odcejalnik
FRAZEOLOGIJA: ostati na cedilu, pustiti na cedilu koga
ETIMOLOGIJA: = cslov. cědilo, hrv. cjèdilo, srb. cèdilo, rus. cedílo, češ. cedidlo < pslov. *cědidlo iz ↑cediti
Pleteršnik
díhati, dȋham, -šem, vb. impf. athmen; težko d., einen schweren Athem haben; d. kaj iz sebe, etwas ausathmen; v sebe d., einathmen; v koga d., jemanden anathmen; z enimi usti mrzlo in vroče dihati (= drugače govoriti in drugače misliti), Krelj; — hauchen: veter diše, kamor hoče, Trub.; — 2) = duhati, riechen: vzemi mravljincev eno pest, preteri jih in diši tisto, Jurč.; — schnupfen: tobak d., Z., Podkrnci-Erj. (Torb.).
SSKJ²
drévje -a s (ẹ́)
več dreves, drevesa: drevje odganja, se obletava; vihar je polomil drevje; posekati drevje ob progi; hiša stoji med drevjem; gosto drevje / bukovo, gozdno, listnato, sadno drevje / prodati sadje na drevju nepotrgano, neobrano
● ekspr. bilo je mrzlo, da je drevje pokalo zelo, hudo
Celotno geslo Sinonimni
fébruarski -a -o prid.
ki je v zvezi s februarjem
SINONIMI:
star. svečanov
Pravopis
fížiti se -im se nedov. -èč se -éča se; fíženje (í ȋ) neknj. pog. Vreme se ~i |postaja mrzlo, deževno|
SSKJ²
frigidárij -a m (á)
arheol. prostor z mrzlo kopeljo v rimskih kopališčih:
Pravopis
frigidárij -a m s -em (á) arheol. |prostor z mrzlo kopeljo v rimskem kopališču|
Prekmurski
gdète prisl. kdaj kdaj, včasih: pod méhkim bradinyem sze je gdete nistera csiszta vretina bliszcsala KAJ 1870, 80; Gdete je bole mrzlo, gdete bole toplo KAJ 1870, 92
Pravopis
golomráziti -i nedov. golomrázenje (á ȃ) star. |biti mrzlo brez snega|
Celotno geslo Frazemi
gŕlo Frazemi s sestavino gŕlo:
bíti do gŕla sìt kóga/čésa, bíti kóst v gŕlu kóga, cmòk v gŕlu, cmòk v gŕlu se naredí kómu, dréti se na vsè gŕlo, držáti nòž na gŕlu kóga, globôko gŕlo, imeti cmòk v gŕlu, iméti súho gŕlo, kóst se zatákne kómu v gŕlu, kóst se zatíka kómu v gŕlu, [kot] kóst v gŕlu, kričáti na vsè gŕlo, namočíti si [súho] gŕlo, nastáviti kómu nòž na gŕlo, na vsè gŕlo, nòž na gŕlu kóga, ózko gŕlo, pognáti po gŕlu, poplákniti si [súho] gŕlo, smejáti se na vsè gŕlo, správiti kàj po gŕlu, vôda têče kómu v gŕlo, vpíti na vse gŕlo, zasmejáti se na vsè gŕlo, zmočíti si [súho] gŕlo
Celotno geslo Frazemi
gròb Frazemi s sestavino gròb:
bíti z êno nôgo v grôbu, kdó bi se v grôbu obráčal, če, kdó bi se v grôbu obŕnil, če, kopáti gròb kómu, kopáti gròb sám sêbi, kopáti si gròb, molčáti kot gròb, obráčati se v grôbu, obrníti se v grôbu, od zíbeli do grôba, od zíbelke do grôba, odnêsti kàj v gròb [s sebój], správiti kóga v gròb, tího kàkor v grôbu, tišína kot v grôbu, zvést do grôba, zvestôba do grôba
SSKJ²
hladíti -ím nedov. (ī í)
1. oddajati, dajati hlad: led hladi / ventilator dobro hladi
// preh. povzročati občutek hlada: veter hladi vročo glavo; hladiti si obraz s pahljačo / mazilo hladi pekočo rano / brezoseb. po nogah me hladi
2. preh. delati kaj hladno, mrzlo: hladiti plin v komori; hladiti vino
3. ekspr. pomirjati, zmanjševati: razum hladi besnečo strast; hladiti si jezo z delom
    hladíti se 
    izgubljati toploto: motor se že hladi / izletniki se hladijo v senci
    ●     na mizi se hladi kosilo je že dolgo na mizi
    hladèč -éča -e:
    hladeča voda
    hlajèn -êna -o:
    hlajen prostor
Celotno geslo Sinonimni
hladíti -ím nedov.
kaj delati kaj hladno, mrzlo
SINONIMI:
Število zadetkov: 188