búren2 -rna -o prid. (ȗ)
star. poln burje, vetroven: burno in mrzlo vreme
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
drévje -a s (ẹ́)
več dreves, drevesa: drevje odganja, se obletava; vihar je polomil drevje; posekati drevje ob progi; hiša stoji med drevjem; gosto drevje / bukovo, gozdno, listnato, sadno drevje / prodati sadje na drevju nepotrgano, neobrano
● ekspr. bilo je mrzlo, da je drevje pokalo zelo, hudo
več dreves, drevesa: drevje odganja, se obletava; vihar je polomil drevje; posekati drevje ob progi; hiša stoji med drevjem; gosto drevje / bukovo, gozdno, listnato, sadno drevje / prodati sadje na drevju nepotrgano, neobrano
● ekspr. bilo je mrzlo, da je drevje pokalo zelo, hudo
SSKJ²
SSKJ²
hladíti -ím nedov. (ī í)
1. oddajati, dajati hlad: led hladi / ventilator dobro hladi
// preh. povzročati občutek hlada: veter hladi vročo glavo; hladiti si obraz s pahljačo / mazilo hladi pekočo rano / brezoseb. po nogah me hladi
2. preh. delati kaj hladno, mrzlo: hladiti plin v komori; hladiti vino
3. ekspr. pomirjati, zmanjševati: razum hladi besnečo strast; hladiti si jezo z delom
1. oddajati, dajati hlad: led hladi / ventilator dobro hladi
// preh. povzročati občutek hlada: veter hladi vročo glavo; hladiti si obraz s pahljačo / mazilo hladi pekočo rano / brezoseb. po nogah me hladi
2. preh. delati kaj hladno, mrzlo: hladiti plin v komori; hladiti vino
3. ekspr. pomirjati, zmanjševati: razum hladi besnečo strast; hladiti si jezo z delom
- hladíti se
izgubljati toploto: motor se že hladi / izletniki se hladijo v senci
● na mizi se hladi kosilo je že dolgo na mizi
- hladèč -éča -e:
hladeča voda
- hlajèn -êna -o:
hlajen prostor
SSKJ²
izplahováti -újem tudi splahováti -újem nedov. (á ȗ)
nar. izplakovati: izplahovati perilo; izplahovati z mrzlo vodo; prim. splahovati
nar. izplakovati: izplahovati perilo; izplahovati z mrzlo vodo; prim. splahovati
SSKJ²
kazíti -ím nedov., kažèn in kazèn (ī í)
1. delati kaj manj lepo: kazil ga je debel vrat; lice ji je kazila bradavica; to jo zelo kazi
// nav. ekspr. vplivati tako, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti: njeno nerazpoloženje mi je kazilo srečo, veselje / slabo vreme ni kazilo dobre volje
2. star. vplivati moralno negativno; kvariti: s takim govorjenjem kazi mladino, otroke
1. delati kaj manj lepo: kazil ga je debel vrat; lice ji je kazila bradavica; to jo zelo kazi
// nav. ekspr. vplivati tako, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti: njeno nerazpoloženje mi je kazilo srečo, veselje / slabo vreme ni kazilo dobre volje
2. star. vplivati moralno negativno; kvariti: s takim govorjenjem kazi mladino, otroke
- kazíti se
kvariti se, slabšati se: v tej vročini se hrana kazi
● ekspr. vreme se že kazi postaja deževno, mrzlo
SSKJ²
kváriti -im nedov. (á ȃ)
1. vplivati tako, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti: ne kvari razpoloženja s takim pripovedovanjem; ni mu hotel kvariti sreče; ta misel mu kvari veselje do vojaškega življenja / ni hotel kvariti prijetne družbe
// vplivati moralno negativno: s svojim vedenjem kvari otroke / to mu kvari značaj
2. delati kaj manj popolno, dovršeno: slika kvari simetrijo; napaka kvari smisel zgodbe / nikar (si) ne kvari oči / z rezanjem pločevine kvariš škarje
1. vplivati tako, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti: ne kvari razpoloženja s takim pripovedovanjem; ni mu hotel kvariti sreče; ta misel mu kvari veselje do vojaškega življenja / ni hotel kvariti prijetne družbe
// vplivati moralno negativno: s svojim vedenjem kvari otroke / to mu kvari značaj
2. delati kaj manj popolno, dovršeno: slika kvari simetrijo; napaka kvari smisel zgodbe / nikar (si) ne kvari oči / z rezanjem pločevine kvariš škarje
- kváriti se
postajati neužiten, slab: vino se je začelo kvariti / v tej vročini se hrana kvari
// postajati slabši, neuporaben: igrače se kvarijo; avtomobil se je začel kvariti
● vreme se kvari postaja deževno, mrzlo
SSKJ²
ledeníca -e ž (í)
1. shramba, stavba za led: voziti led v ledenico; streslo ga je, kot bi bil v ledenici
// nekdaj manjši prostor ali naprava z ledom za shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil: pod stopnicami je stala stara ledenica / nar. dati meso v ledenico v hladilnik
2. geogr. kraška jama, v kateri se ohrani led vse leto ali velik del leta: planota s prepadi in ledenicami
3. ekspr. ledeno mrzla voda, zlasti ob izviru: piti ledenico
● ekspr. moja soba je prava ledenica v njej je zelo mrzlo
1. shramba, stavba za led: voziti led v ledenico; streslo ga je, kot bi bil v ledenici
// nekdaj manjši prostor ali naprava z ledom za shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil: pod stopnicami je stala stara ledenica / nar. dati meso v ledenico v hladilnik
2. geogr. kraška jama, v kateri se ohrani led vse leto ali velik del leta: planota s prepadi in ledenicami
3. ekspr. ledeno mrzla voda, zlasti ob izviru: piti ledenico
● ekspr. moja soba je prava ledenica v njej je zelo mrzlo
SSKJ²
ledeníti -ím nedov. (ī í)
1. knjiž. spreminjati v led: ledeniti tekočino; pren., ekspr. nečloveške razmere so mu začele ledeniti srce in čustva
2. ekspr. delati kaj zelo hladno, mrzlo: oster veter mu ledeni roke
3. ekspr., v zvezi s kri, srce povzročati velik strah, grozo: kriki mu ledenijo kri; strašni prizori so ji ledenili srce
1. knjiž. spreminjati v led: ledeniti tekočino; pren., ekspr. nečloveške razmere so mu začele ledeniti srce in čustva
2. ekspr. delati kaj zelo hladno, mrzlo: oster veter mu ledeni roke
3. ekspr., v zvezi s kri, srce povzročati velik strah, grozo: kriki mu ledenijo kri; strašni prizori so ji ledenili srce
- ledeníti se
ledeneti: kri se mu je ledenila po žilah
- ledenèč -éča -e:
kri ledeneče vpitje
SSKJ²
močíti móčim nedov. (ī ọ́)
1. delati kaj mokro, navadno z vodo: curek moči skalo; dež moči okno; segla je tako globoko, da ji je voda močila zavihan rokav; močiti prašna, suha tla / lase močiti vlažiti s kako tekočino / pog. na izletu nas je tri dni močil dež je tri dni deževalo; brezoseb.: tri dni nas je močilo; ekspr. zunaj moči dežuje
// z močenjem spravljati koga k zavesti: nezavestnega so močili; močili so mu glavo; močiti koga z mrzlo vodo
2. knjiž. opravljati malo potrebo: razposajenci so močili po pločniku; zaradi obolelosti pogosto moči / otrok še moči opravlja malo potrebo v plenice, oblačilo; moči posteljo nehotno, bolezensko izpraznjuje mehur v spanju / ekspr. star pijanec je med preklinjanjem močil plot opravljal malo potrebo ob plotu
● pesn. moj znoj je močil tvoje trte delal sem v tvojem vinogradu zate; ekspr. ko bosta močila grlo, se vama še jaz pridružim pila, popivala; pesn. močiti lica, oči jokati; ekspr. grob je močila z gorkimi solzami jokala je za umrlim; ekspr. ni še dolgo tega, kar je močil plenice je bil otrok
♦ agr. močiti lan z namakanjem v vodi goditi ga; alp. ruša moči izceja vodo; čeb. panji močijo na žrelih se jim zjutraj pojavljajo kapljice
1. delati kaj mokro, navadno z vodo: curek moči skalo; dež moči okno; segla je tako globoko, da ji je voda močila zavihan rokav; močiti prašna, suha tla / lase močiti vlažiti s kako tekočino / pog. na izletu nas je tri dni močil dež je tri dni deževalo; brezoseb.: tri dni nas je močilo; ekspr. zunaj moči dežuje
// z močenjem spravljati koga k zavesti: nezavestnega so močili; močili so mu glavo; močiti koga z mrzlo vodo
2. knjiž. opravljati malo potrebo: razposajenci so močili po pločniku; zaradi obolelosti pogosto moči / otrok še moči opravlja malo potrebo v plenice, oblačilo; moči posteljo nehotno, bolezensko izpraznjuje mehur v spanju / ekspr. star pijanec je med preklinjanjem močil plot opravljal malo potrebo ob plotu
● pesn. moj znoj je močil tvoje trte delal sem v tvojem vinogradu zate; ekspr. ko bosta močila grlo, se vama še jaz pridružim pila, popivala; pesn. močiti lica, oči jokati; ekspr. grob je močila z gorkimi solzami jokala je za umrlim; ekspr. ni še dolgo tega, kar je močil plenice je bil otrok
♦ agr. močiti lan z namakanjem v vodi goditi ga; alp. ruša moči izceja vodo; čeb. panji močijo na žrelih se jim zjutraj pojavljajo kapljice
- močèč -éča -e:
posteljo močeči otroci
♦ fiz. močeča tekočina tekočina, ki omoči stene posode
SSKJ²
mónga -e ž (ọ̑)
tekst. priprava za mrzlo likanje pod velikim pritiskom: delati pri mongi / likati z mongo
tekst. priprava za mrzlo likanje pod velikim pritiskom: delati pri mongi / likati z mongo
SSKJ²
mŕzel -zla -o [mərzəu̯] prid. (ȓ)
1. ki ima razmeroma nizko temperaturo: mrzel zrak; gaziti mrzlo brozgo; piti mrzle pijače; ledeno mrzla voda; mrzel kot led / mrzel dan; letošnja zima je bila mrzla; mrzlo podnebje / mrzli studenci; mrzle roke
// ki vzbuja, povzroča občutek mraza: mrzel veter; nasloniti se s čelom na mrzel zid / ekspr.: mrzli bajoneti; mrzli lunini žarki; mrzle zvezde; mrzlo zimsko nebo
// ki ima temperaturo okolice: leči v mrzlo posteljo; mrzla prha; umivati se v mrzli vodi; piti mrzlo mleko / preživeti zimo v mrzli sobi nezakurjeni; peč je še mrzla / postreči z mrzlimi jedmi z jedmi, ki se jedo nekuhane ali ohlajene; mrzla večerja večerja iz mrzlih jedi
2. ki vsebuje, izraža veliko nenaklonjenost, odklanjanje: mrzel nasmeh; premeril ga je z mrzlim pogledom; mrzel sprejem; odgovoriti z mrzlimi besedami / ekspr. oditi v mrzlo tujino / ekspr., v povedni rabi do njega je bila zmeraj mrzla neprijazna, sovražna
3. ki se ne da vplivati čustvom; hladen: mrzel znanstvenik / to mu narekuje mrzli razum; mrzla logika, razsodba; mrzlo opazovanje v naravoslovju / ekspr. mrzla sovražnost
// nav. ekspr. ki ne izraža čustev: mrzla glasba, lepota; mrzle oči / lep, a mrzel človek
4. knjiž. zelo neprijeten, tesnoben: mrzel molk; mrzel strah; mrzla groza; spreletela ga je mrzla slutnja / mrzla barva neugodno delujoča
● mrzli bratranec sin očetovega ali materinega bratranca ali sestrične; mrzli stric očetov ali materin bratranec; nizko samo poskusi me udariti, pa boš mrzel te bom ubil; mrzle barve modra, zelena, siva barva; ekspr. biti mrzle krvi ne vdajati se čustvom; nar. mrzla žlahta daljno sorodstvo; ekspr. ima mrzlo srce ni dostopen za ljubezen, sočutje; šalj. mrzle roke, vroče srce mrzle roke izdajajo čustvenost, zaljubljenost
♦ agr. mrzli gnoj gnoj, ki se pri preperevanju navadno ne segreje; mrzla tla tla, pri katerih je voda blizu površine; lov. mrzla sled sled, pri kateri je dah ohranjen le pri tleh; med. mrzli obkladek; meteor. mrzli dan dan s temperaturo pod 0 °C; mrzli val je zajel naše kraje v naše kraje je prodrl mrzel zrak; mrzla fronta del atmosferske fronte, kjer prodira mrzel zrak; tekst. mrzli otip otip, ki vzbuja, povzroča občutek hladnosti; hladni otip
1. ki ima razmeroma nizko temperaturo: mrzel zrak; gaziti mrzlo brozgo; piti mrzle pijače; ledeno mrzla voda; mrzel kot led / mrzel dan; letošnja zima je bila mrzla; mrzlo podnebje / mrzli studenci; mrzle roke
// ki vzbuja, povzroča občutek mraza: mrzel veter; nasloniti se s čelom na mrzel zid / ekspr.: mrzli bajoneti; mrzli lunini žarki; mrzle zvezde; mrzlo zimsko nebo
// ki ima temperaturo okolice: leči v mrzlo posteljo; mrzla prha; umivati se v mrzli vodi; piti mrzlo mleko / preživeti zimo v mrzli sobi nezakurjeni; peč je še mrzla / postreči z mrzlimi jedmi z jedmi, ki se jedo nekuhane ali ohlajene; mrzla večerja večerja iz mrzlih jedi
2. ki vsebuje, izraža veliko nenaklonjenost, odklanjanje: mrzel nasmeh; premeril ga je z mrzlim pogledom; mrzel sprejem; odgovoriti z mrzlimi besedami / ekspr. oditi v mrzlo tujino / ekspr., v povedni rabi do njega je bila zmeraj mrzla neprijazna, sovražna
3. ki se ne da vplivati čustvom; hladen: mrzel znanstvenik / to mu narekuje mrzli razum; mrzla logika, razsodba; mrzlo opazovanje v naravoslovju / ekspr. mrzla sovražnost
// nav. ekspr. ki ne izraža čustev: mrzla glasba, lepota; mrzle oči / lep, a mrzel človek
4. knjiž. zelo neprijeten, tesnoben: mrzel molk; mrzel strah; mrzla groza; spreletela ga je mrzla slutnja / mrzla barva neugodno delujoča
● mrzli bratranec sin očetovega ali materinega bratranca ali sestrične; mrzli stric očetov ali materin bratranec; nizko samo poskusi me udariti, pa boš mrzel te bom ubil; mrzle barve modra, zelena, siva barva; ekspr. biti mrzle krvi ne vdajati se čustvom; nar. mrzla žlahta daljno sorodstvo; ekspr. ima mrzlo srce ni dostopen za ljubezen, sočutje; šalj. mrzle roke, vroče srce mrzle roke izdajajo čustvenost, zaljubljenost
♦ agr. mrzli gnoj gnoj, ki se pri preperevanju navadno ne segreje; mrzla tla tla, pri katerih je voda blizu površine; lov. mrzla sled sled, pri kateri je dah ohranjen le pri tleh; med. mrzli obkladek; meteor. mrzli dan dan s temperaturo pod 0 °C; mrzli val je zajel naše kraje v naše kraje je prodrl mrzel zrak; mrzla fronta del atmosferske fronte, kjer prodira mrzel zrak; tekst. mrzli otip otip, ki vzbuja, povzroča občutek hladnosti; hladni otip
- mŕzlo prisl.:
mrzlo gledati, reči; perilo se mrzlo lepi h koži; ob teh besedah ga je mrzlo spreletelo / v povedni rabi: ob vodi je bilo ledeno mrzlo; bilo je mrzlo, da bi se mu skoraj zanohtalo
♦ etn. vroče, mrzlo otroška igra, pri kateri se z vzklikom vroče, mrzlo opozarja na bližino ali oddaljenost skritega predmeta; sam.: upadli obrazi so izražali nekaj mrzlega; ne smete piti nič mrzlega; hraniti na mrzlem
SSKJ²
SSKJ²
mrzlovôden -dna -o prid. (ó)
knjiž. nanašajoč se na mrzlo vodo: mrzlovodno tuširanje
♦ rib. mrzlovodni akvarij akvarij za mrzlovodne ribe; zool. mrzlovodne ribe ribe, ki živijo v vodah zmerno toplega in hladnega podnebnega pasu
knjiž. nanašajoč se na mrzlo vodo: mrzlovodno tuširanje
♦ rib. mrzlovodni akvarij akvarij za mrzlovodne ribe; zool. mrzlovodne ribe ribe, ki živijo v vodah zmerno toplega in hladnega podnebnega pasu
SSKJ²
namŕzniti -em dov. (ŕ ȓ)
nekoliko zmrzniti, navadno na površini: ne more hoditi, ker so mu prsti namrznili; sadje je čez noč namrznilo
nekoliko zmrzniti, navadno na površini: ne more hoditi, ker so mu prsti namrznili; sadje je čez noč namrznilo
- namŕzniti se nar.
namraziti se: Ni videti tako mrzlo, pa se človek le namrzne, ako je dolgo zunaj (M. Kranjec)
SSKJ²
nèzavésten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̄)
1. ki je v nezavesti: nezavesten bolnik / zgrudil se je nezavesten
2. ki ni zavesten, ni hoten: nezavestni gibi; to je naredil iz nezavestne malomarnosti; nezavestno dejanje
// knjiž. ki se ga kdo ne zaveda; nezaveden: njena nezavestna dobrota jih je ganila; nezavestno sovraštvo / nezavesten strah
3. knjiž. podzavesten: nezavestne zaznave časa; nezavestna duševna dogajanja
1. ki je v nezavesti: nezavesten bolnik / zgrudil se je nezavesten
2. ki ni zavesten, ni hoten: nezavestni gibi; to je naredil iz nezavestne malomarnosti; nezavestno dejanje
// knjiž. ki se ga kdo ne zaveda; nezaveden: njena nezavestna dobrota jih je ganila; nezavestno sovraštvo / nezavesten strah
3. knjiž. podzavesten: nezavestne zaznave časa; nezavestna duševna dogajanja
- nèzavéstno prisl.:
tega se je naučil nezavestno, mimogrede; nezavestno jo je spremljal z očmi; sam.: močiti nezavestnega z mrzlo vodo
SSKJ²
oblíti2 -líjem dov. (í)
1. narediti, da pade, steče tekočina, navadno iz posode, po nagnjeni, navpični površini česa: obliti avtomobil, steno; obliti noge s toplo vodo; bilo mi je, kot bi me kdo oblil z mrzlo vodo zelo neprijetno sem bil prizadet, razočaran / obliti torto s čokoladno kremo / strežnik je zdravniku oblil roke
2. priti v dotik s čim in steči, odteči po njegovi površini: oblil me je curek mrzle vode; morski val je spet oblil kopalca na skali; pren. jutranja svetloba je oblila gozd
3. ekspr. pojaviti se, razširiti se po telesu, delu telesa, navadno zaradi razburjenja, velikega telesnega napora: kurja polt, zona ga je oblila (po hrbtu); obraz mu je oblil mrzel pot / rdečica jo je oblila zardela je; ob pogledu na mrtvega so ga oblile solze je začel jokati / udaril ga je po glavi, da ga je oblila kri
4. knjiž., ekspr. narediti, da je kdo deležen česa: obliti koga s svojo naklonjenostjo / obliti koga s sramoto osramotiti ga
1. narediti, da pade, steče tekočina, navadno iz posode, po nagnjeni, navpični površini česa: obliti avtomobil, steno; obliti noge s toplo vodo; bilo mi je, kot bi me kdo oblil z mrzlo vodo zelo neprijetno sem bil prizadet, razočaran / obliti torto s čokoladno kremo / strežnik je zdravniku oblil roke
2. priti v dotik s čim in steči, odteči po njegovi površini: oblil me je curek mrzle vode; morski val je spet oblil kopalca na skali; pren. jutranja svetloba je oblila gozd
3. ekspr. pojaviti se, razširiti se po telesu, delu telesa, navadno zaradi razburjenja, velikega telesnega napora: kurja polt, zona ga je oblila (po hrbtu); obraz mu je oblil mrzel pot / rdečica jo je oblila zardela je; ob pogledu na mrtvega so ga oblile solze je začel jokati / udaril ga je po glavi, da ga je oblila kri
4. knjiž., ekspr. narediti, da je kdo deležen česa: obliti koga s svojo naklonjenostjo / obliti koga s sramoto osramotiti ga
- oblít -a -o:
gozd, oblit od mesečine; s krvjo oblit človek
SSKJ²
oblív -a m (ȋ)
1. glagolnik od obliti: obliv z mrzlo vodo ga je osvežil
2. gastr. gostejša mešanica živil, ki se na obliti jedi strdi: pripraviti obliv / čokoladni obliv
1. glagolnik od obliti: obliv z mrzlo vodo ga je osvežil
2. gastr. gostejša mešanica živil, ki se na obliti jedi strdi: pripraviti obliv / čokoladni obliv
SSKJ²
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 86
Dostopnost