Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Glasujte SNB
branding -a cit. [brênding-] in brênding -a m (ȇ)
stvarjanje i n u veljavljanje tržne znamke za doseganje prepoznavnosti; znamčenje: Dandanes se zdi, kot da je branding edini recept za pridobitev in lojalnost potrošnikov E agl. branding iz brand 'blagovna znamka'
SNB
DNK -- in -ja [dẹenká] m (ȃ) krat., biol.
nukleinska kislina, ki nosi zapis genske informacije v vseh živih bitjih; dezoksiribonukleinska kislina: Preiskave DNK omogočajo natančno identifikacijo osebe in preverjanje sorodstvenih povezav med posamezniki E d(ezóksiribo)n(ukleínska) k(islína)
SNB
d. n. o. -ja [dẹenó in dənəó] m (ọ̑) okrajš.
družba, ki nima osnovnega kapitala in za katero družbeniki odgovarjajo z vsem svojim premoženjem; družba z neomejeno odgovornostjo: Založbi Notes d. n. o. iz Motnika in Prešernova družba iz Ljubljane bosta knjigo prodajali na prireditvenem prostoru v Planici E okrajšano iz d(ružba z) n(eomejeno) o(dgovornostjo)
SNB
drúžbaSSKJ -e ž (ȗ)
    drúžba za uprávljanje -e -- -- ž (ȗ, á)
    družba, ki se ukvarja z upravljanjem (investicijskih) skladov; DZU: Družba za upravljanje je lani ustvarila dobrih 33.000 evrov dobička
    drúžba z omejêno odgovórnostjo -e -- -- -- ž (ȗ, é, ọ́)
    družba, za ustanovitev katere je potreben osnovni kapital, sestavljen iz vložkov družbenikov, in za katero ti načeloma odgovarjajo le do višine svojega vložka; d. o. o.: Družbo z omejeno odgovornostjo lahko ustanovi ena ali več fizičnih oziroma pravnih oseb, ki postanejo z ustanovitvijo družbe družbeniki
    drúžba z nèomejêno odgovórnostjo -e -- -- -- ž (ȗ, ȅ-é, ọ́)
    družba, ki nima osnovnega kapitala in za katero družbeniki odgovarjajo z vsem svojim premoženjem; d. n. o.: pogodba o ustanovitvi družbe z neomejeno odgovornostjo; Za družbe, ki niso uskladile osnovnega kapitala do določene višine, je že zakon o gospodarskih družbah določil, da odgovarjajo enako kot družbe z neomejeno odgovornostjo, torej z vsem svojim premoženjem
SSKJ
dušík -a (ȋ) kem. v zraku najbolj razširjeni plin brez barve, vonja in okusa, element N: pridobivanje dušika iz zraka; utekočinjen dušik
 
agr. apneni dušik
SSKJ
fakultéta -e ž (ẹ̑) učno-znanstvena enota univerze: vpisal se je na medicinsko fakulteto; diplomiral je na filozofski fakulteti; pravna fakulteta; fakulteta za strojništvo; predstojnik fakultete; slušatelj fakultete za arhitekturo; profesor na ekonomski fakulteti / pog.: moj šef ima fakulteto fakultetno izobrazbo; končal je fakulteto študij na fakulteti
// ekspr. zbrala se je vsa fakulteta vsi ljudje, ki so na fakulteti
// poslopje te ustanove: zbrali se bomo pred fakulteto
♦ 
mat. fakulteta n produkt vseh naravnih števil od 1 do n
SSKJ
in... predpona v sestavljenkah, pred l, m, n, r i.., pred p im... za izražanje gibanja navznoter ali stanja znotraj česa: infiltracija, inhalirati / imatrikulacija, import
SSKJ
ìn... predpona v sestavljenkah, pred l, m, n, r ì..., pred p ìm... (ȉ) za izražanje nasprotja, zanikanja tega, kar je pomen osnovne besede: inaktiven, intoleranca / ilegalen, imobilen, iregularen
SNB
ISDN -- in -ja in -a [isədənə̀ in iesdeèn in iesdẹèn -êna] m (ə̏; ȅ ȇ) krat.
digitalno omrežje za prenos zvoka in podatkov po telefonskem kanalu: Monter je na zid pritrdil škatlico ISDN-ja E agl. ISDN, kratica za i(ntegrated) s(ervices) d(igital) n(etwork) 'celostne storitve prek digitalnega omrežja'
SSKJ
kdàjkóli in kdàj kóli prisl. (ȁ-ọ̑) knjiž. izraža, da se dejanje dogaja v poljubnem času; kdàj: bil je najboljši prijatelj, kar jih je kdajkoli imela; enotnost je potrebna bolj kakor kdajkoli poprej
// nar. kadarkoli: Nekoč, kdajkoli, bo prišel (N. Gaborovič)
SSKJ
kràt kráti ž (ȁ ā) star., v prislovni rabi, navadno z izrazom količine izraža število ponovitev, kot jih nakazuje izraz količine: tiste redke krati, ko ga vidi, se mu izogne; ne prihaja na obisk kakor prejšnje krati prej; zadnjo krat ti rečem zadnjikrat, zadnjič; n-krat tolikšen; prim. drugekrati, enekrati, nekajkrati ipd.
SSKJ
krátnik -a (ȃ) s števnikom mnogokratnik: n-kratnik
SSKJ
n [èn in nə̀m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, n êna tudi n-ja (ȅ ȇ; ə̏) petnajsta črka slovenske abecede: mali n; napisano z enim n
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: n je zvočnik
♦ 
lingv. mehki ali palatalni n [ń] izgovorjen z zaporo, ki jo napravi sprednja jezična ploskev za zgornjimi zobmi; mehkonebni n izgovorjen z zaporo, ki jo napravi zadnji del jezika na mehkem nebu; deležnik na -n; mat. znak, navadno za poljubno naravno število; an a na (potenco) n; prim. n-ti
SSKJ
na predl.  
  1. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka ná- (ȃ)
    1. 1. za izražanje premikanja k zgornji strani česa, tako da nastane neposreden dotik, ali dosege takega položaja: na glavo dati; iti, priti na goro; bombe padajo na mesto; sesti na stol; vreči na tla / natakniti na kol; nabosti na vile / zadeti na oviro; pren. priti na misel; knjiž. skrb lega na dušo
      // za izražanje takega premikanja, usmerjenega k površini sploh: obesiti na steno, strop; trkati na vrata / neprav. vstopiti na zadnja vrata pri zadnjih vratih
      // opirati se na palico; naslanjati se na steber / poklekniti na eno koleno; skočiti na noge
    2. 2. za izražanje cilja, h kateremu je usmerjeno premikanje: oditi na deželo, na prosto, na zrak; hiteti na vlak; blago gre na Gorenjsko; izvažati na Zahod / iti na pot / obrniti se na levo / gledati na cesto / vrata na balkon; okno na vrt / z oslabljenim pomenom iti na koncert; pren. obrniti se na župana; pismo na moj naslov
      // za izražanje premikanja, usmerjenosti s (sovražnim) namenom: streljati na sovražnika; elipt. s puško hoče nanj; pes laja na tujca; iti na medveda; pog. iti na gobe; Napoleonov pohod na Moskvo
    3. 3. za izražanje prehoda, prenosa v drug položaj, drugačno stanje: ptič skače z veje na vejo / bolezen se prenaša z živali na človeka / obrača se mu na bolje; prenesti odgovornost na druge; v pogovoru sta prešla na drugo temo / prepisati posestvo na brata / prebarvati mizo na rjavo / star. prevesti na slovensko v slovenščino
      // za izražanje delitve, razdeljevanja: razdeliti na pet delov; presekati na dvoje, na pol / na kilogram sadja dodaj pol kilograma sladkorja; stroškov je sto dinarjev na osebo; voziti sto kilometrov na uro
    4. 4. za izražanje končne meje, natančne mere: približati se na deset korakov; temperatura pade na ničlo / zadeti na sto metrov / na koliko ceniš avto
      // ekspr. za izražanje velike količine: blaga je na cente; bilo jih je na tisoče; na tone sadja gre v izgubo
      // ekspr. za izražanje dodajanja, kopičenja: vžiga se blisk na blisk; direktor ima sestanek na sestanek
    5. 5. za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti: spozna se na glasbo; opozoriti na napake; paziti na otroka; misliti na prihodnost; spomin na prijatelja / jezen na soseda / čakati na avtobus; naročiti se na dnevnik / ekspr. nor na ženske / oceniti delo glede na njegovo umetniško vrednost
    6. 6. za izražanje časovne določitve, opredelitve: na današnji dan se je začela vojna; na pustno nedeljo sta se spoznala / vidim ga enkrat na leto; na vsake tri tedne ga obišče / državni praznik bo prišel na nedeljo; knjiž. na hipe, trenutke v majhnih časovnih presledkih
      // za izražanje dolžine trajanja: obsoditi na pet let zapora / ekspr. spor se je zavlekel na leta
      // za izražanje približevanja časovni meji: ura gre na polnoč; tri četrt na osem / na večer se gre sprehajat / noč od petka na soboto / vrnil se bo na jesen ob koncu poletja ali v začetku jeseni
    7. 7. za izražanje načina, kako dejanje poteka: časopis je na dolgo pisal o tem; na kratko ostrižen; na pamet znati; ekspr. smejati se na vsa usta / na vsak način / noge na iks po obliki podobne črki X
      // za izražanje sredstva ali orodja
      1. a) s katerim se opravlja dejanje: igrati na klavir; delan na roko, na stroj / videti na lastne oči / motor na bencin; mlin na veter
      2. b) ki služi za podlago dejanju: slikati na platno / cepiti vrtnico na šipek
        // za izražanje omejevanja glede na lastnost: hrom na obe nogi; slep na eno oko / prijeten na pogled
    8. 8. za izražanje vzroka, zaradi katerega nastopi dejanje: na njegov krik se je ozrl; na trkanje se je oglasil; na pobudo, na poziv, na željo / ekspr. na vso jezo se ga je napil / uboga na (prvo) besedo takoj
      // molčati na očitke; odgovoriti na vprašanje
    9. 9. navadno z glagolskim samostalnikom za izražanje namena, s katerim se izvrši dejanje: iti na delo, na lov; ekspr. priti na kavo; odšel je na sprehod; delati na to, da se načrt uresniči / priti na izpit k izpitu; blago je na prodaj naprodaj; dati na posodo naposodo
      // čevlji za na ples; žarg. igrati na zmago; star. zanemarjen park mestu ni na lepoto v okras
      // kot voščilo, zlasti pri pitju na zdravje
  2. II. z mestnikom
    1. 1. za izražanje stanja v položaju, ko se kaj neposredno dotika zgornje strani česa: na cesti je gost promet; na mizi stoji kozarec; sedi na pragu; imeti plašč na sebi; na strehi gnezdijo štorklje; na vrhu gore je sneg / klobuk na glavi; bradavica na nosu; stol na treh nogah
      // za izražanje površine, kjer se dogaja dejanje: na polju zori žito; na kopnem, na morju / na levi, na prostem, na svetu, na zahodu / na Bledu, na Gorenjskem
      // za izražanje stanja v položaju, ko se kaj dotika površine sploh: slika visi na steni; svetilka na stropu / na oknu sloni dekle; na vratih se prikaže poštar pri
      // kleči na levem kolenu / kopati se na Savi
    2. 2. z glagolskim samostalnikom za izražanje dejavnosti, kot jo nakazuje določilo: biti na lovu, na plesu, na pogrebu, na straži; na seji je rad razpravljal; pri nas je na hrani in stanovanju ima prostor za bivanje in dobiva redne dnevne obroke hrane
      // ponesrečil se je na delu, na smučanju pri
      // je na delu v Nemčiji ima stalno zaposlitev
      // zaposlen na pošti; študira na univerzi; pog. nastopa na televiziji
    3. 3. s prislovnim določilom za izražanje splošnega stanja, kot ga nakazuje določilo: biti na boljšem, na gorkem; hiša stoji na samem; ležati na suhem / imeti na skrbi, na sumu
    4. 4. za izražanje omejevanja glede na lastnost: na enem očesu slep; bolan na pljučih; ekspr. zdrav je na duši in telesu
    5. 5. za izražanje vzroka, zaradi katerega nastopi dejanje: umreti na porodu; neustalj. umreti na jetiki za jetiko
    6. 6. za izražanje sredstva ali orodja, s katerim se opravlja dejanje: kuhati na olju / igrati na klavirju na klavir; pripeljati se na kolesu s kolesom
      // učiti se na napakah
      ● 
      ekspr. na mojo čast res je tako; s tem si nisem na čistem tega ne razumem popolnoma; ekspr. na daleč se ga je ognil nikakor ga ni hotel srečati; star. ta hiša je na glasu je znana, slovi po čem; ekspr. ta človek da veliko nase ima zelo ugodno mnenje o sebi; ekspr. vsa skrb leži na mojih ramah za vse moram skrbeti jaz; neustalj. zelo je zainteresiran na rešitvi tega vprašanja za rešitev; ekspr. na tebi je, kako bo stvar potekala od tebe je odvisno
      ♦ 
      lingv. glagoli na -ati -am glagoli, ki se končujejo v nedoločniku na -ati in v prvi osebi ednine na -am; poudarek na osnovi; samostalnikovo deblo se končuje na soglasnik njegov zadnji glas pred končnico je soglasnik; mat. a na (potenco) n [an]; a na kvadrat [a2]; med. alergija na beljakovine preobčutljivost organizma za beljakovine; šah. igralec je na potezi mora napraviti potezo; teh. pogon na sprednji kolesi pogon, pri katerem (pogonska) gred prenaša vrtenje na sprednji kolesi; prim. naglas, nanovo, naprodaj, nasvidenje, navidez, primer ipd.
SNB
nátosképtik -a m, člov. (ȃ-ẹ́)
kdor ima odklonilen, skeptičen odnos do zveze NATO: biti natoskeptik; Ostaja natoskeptik, dokler nekdo natančno ne pove, kolikšni so stroški in kolikšne koristi, in ga z argumenti prepriča E po agl. kratici NATO za N(orth) A(tlantic) T(reaty) O(rganization) 'Organizacija severnoatlantskega sporazuma' + (↑)sképtik
SNB
nátovec -vca m, člov. (ȃ)
1. član, pripadnik vojske zveze NATO: najsodobneje oboroženi natovci; sprejem natovcev; Vojaki osvobodilne narodne vojske so natovcem izročili 1000 kosov različnega orožja
2. privrženec zveze NATO ali vstopa vanjo: Domači in tuji natovci naj uvidijo, da se slovensko ljudstvo tem zvezam ne priključuje navdušeno vriskajoč E po agl. kratici NATO za N(orth) A(tlantic) T(reaty) O(rganization) 'Organizacija severnoatlantskega sporazuma'
SNB
nátovski -a -o prid. (ȃ)
ki se nanaša na zvezo NATO: natovski vojaki; natovska letala; natovsko oporišče; Podobno kakor drugim kandidatkam so diplomati natovskih držav tudi Sloveniji priporočili stvarno postavljanje ciljev in razumno uporabo sredstev E po agl. kratici NATO za N(orth) A(tlantic) T(reaty) O(rganization) 'Organizacija severnoatlantskega sporazuma'
SSKJ
nazál -a (ȃ) lingv. glas, ki nastane, ko gre zračni tok tudi skozi nosno votlino; nosnik: nazala m, n
SNB
NBA-jevec -vca [enbeájevəc in enbẹájevəc] m, člov. (ȃ)
član ameriške košarkarske lige NBA; enbeajevec: nekdanji NBA-jevec; Reprezentančni zdravnik je po pregledih na ljubljanski kliniki odredil, da bo naš NBA-jevec nekaj dni okreval pod vodstvom fizioterapevta E po agl. kratici NBA za N(ational) B(asketball) A(ssociation) 'nacionalna košarkarska zveza'
SSKJ
nèupíranje -a (ȅ-ī) kar je nasprotno, drugačno od upiranja: neupiranje določbam, predpisom
 
filoz. nauk o neupiranju religiozno-filozofski nauk L. N. Tolstoja, da se mora zlo sprejemati brez upiranja
Število zadetkov: 37