Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Jezikovna
Akademski naziv rednega profesorja, ki je akademik

Zanima me, kako navesti akademski naziv rednega profesorja, ki je akademik (redni član SAZU).

Jezikovna
Ali je sendvič lahko »topel« ali pa poznamo le »topli sendvič«?

V nekem lokalu visi tablica, na kateri piše: »Topli sendvič za domov«. Nekako mi to ne gre v ušesa. »Topli ...«! Ok, če bi bilo mišljeno v množini. Vroč – vroči, topel – topli, hladen – hladni. Bolj mi gre v ušesa »Topel sendvič«. Sem že krepko čez sedemdeset in posledično »stara šola«, a bi Vas vseeno prosil, da me razsvetlite.

Jezikovna
Besede »plesnost« ne najdem v SSKJ

Besede plesnost v slovarju SSKJ nismo našli. V leksikonu Ples je plesnost opredeljena kot:

1) plesna sposobnost, ki se kaže v ustvarjanju gibnih, ritmičnih prostorskih in dinamičnih sestavin plesa, v gibnem dojemanju in obnavljanju teh sestavin ter v sposobnosti zaznavanja in doživljanju plesa kot izražanja, ustvarjanja in sporočanja s plesom. …; 2) estetika plesnega telesa; 3) kvaliteta glasbe, plesnega glasbenega motiva, plesnega glasbenega inštrumenta.« (Ples, Leksikoni CZ 1990)

Jezikovna
Bivši ali nekdanji?

Zanima me zakaj se v zadnjih letih v množičnih občilih uporablja zgolj pridevnik nekdanji, medtem ko je pridevnik bivši postal že prava redkost. Imata različen pomen? Kdaj sta se prvič uporabila? Je izraz bivši še vedno del knjižnega zbornega jezika?

Jezikovna
Daljšanje osnove z -n pri samostalnikih moškega spola »parkelj«, »karželj«, »datelj« ...

Zanima me, zakaj nekaterim samostalnikom moškega spola, ki se končujejo na -j, pri sklanjanju podaljšujemo osnovo z -n, drugim pa ne, npr. parkelj (kot tvorba na koncu prstov živali) in parkelj (spremljevalec Miklavža). V SSKJ sta posebej zapisana pomena za oba leksema, in sicer z različnimi končnicami v rodilniku: parkelj (del živali) se sklanja brez podaljševanja osnove z -n, torej parkelj, parklja, medtem ko se parkelj (spremljevalec Miklavža) lahko sklanja tudi s podaljševanjem osnove z -n (parkelj, parklja ali parkelj, parkeljna). S podaljševanjem osnove z -n se lahko sklanjata tudi samostalnika nagelj in datelj, zato tudi odpade razlikovanje po kategorijo živosti/neživosti. Ali sta oba načina sklanjanja dovoljena v knjižnem zbornem jeziku, torej brez podaljševanja osnove z -n in s podaljševanjem osnove z -n?

Jezikovna
Daljšanje osnove z -n pri samostalnikih moškega spola »parkelj«, »karželj«, »datelj« ...

Zanima me, zakaj nekaterim samostalnikom moškega spola, ki se končujejo na -j, pri sklanjanju podaljšujemo osnovo z -n, drugim pa ne, npr. parkelj (kot tvorba na koncu prstov živali) in parkelj (spremljevalec Miklavža). V SSKJ sta posebej zapisana pomena za oba leksema, in sicer z različnimi končnicami v rodilniku: parkelj (del živali) se sklanja brez podaljševanja osnove z -n, torej parkelj, parklja, medtem ko se parkelj (spremljevalec Miklavža) lahko sklanja tudi s podaljševanjem osnove z -n (parkelj, parklja ali parkelj, parkeljna). S podaljševanjem osnove z -n se lahko sklanjata tudi samostalnika nagelj in datelj, zato tudi odpade razlikovanje po kategorijo živosti/neživosti. Ali sta oba načina sklanjanja dovoljena v knjižnem zbornem jeziku, torej brez podaljševanja osnove z -n in s podaljševanjem osnove z -n?

Jezikovna
Ex-tempore, ex tempore, extempore ali ekstempore?

Kako je pravilno: ex-tempore, ex tempore, extempore ali ekstempore? Vem, kaj pravi pravopis, ampak raba je pa vse prej kot enotna.

Jezikovna
Glagol ali pridevnik?

Zanima me, ali je beseda oproščen v spodnjem stavku del glagola ali je pridevnik. Po moji logiki bi moral biti pridevnik, ker se vprašamo kakšen. Je pa res, da je deležnik neosebna glagolska oblika. Kako bi torej besednovrstno določili besedo oproščen?

Zapornik je oproščen.

Jezikovna
Glagolski čas v daljšem besedilu

Zanima me, ali obstajajo kakšne smernice za prehajanje med glaglolskimi časi v daljšem besedilu. Je smiselno celotno besedilo pisati v istem času (npr. pretekliku), ali slednjega prilagodimo opisanemu dogajanju (npr. eksperiment smo izvedli ...; Rezultati pričajo/so pričali o ... )?

Jezikovna
Glagolski način: »Vrata so se zaprla«

Kolikor jaz vem, naš jezik pozna dva glagolska načina, ki sta:

  • tvornik, kjer je osebek vršilec dejanja ali nosilec stanja, ter

  • trpnik, kjer osebek ni niti vršilec dejanja, niti nosilec stanja.

Zanima me sledeče: v povedi Vrata so se zaprla. vrata niso zaprla samih sebe, ker vrata nimajo lastne volje, vendar je tako ubesedenje kljub temu pravilno. Poved ni v tvorniku, saj vrata niso niti vršilec, niti se zapreti ni stanje; toda ni niti v trpniku, ker je v povedi "sebe" v tožilniški naslonski obliki (Vrata so sebe zaprla ... bistvo trpnika je pretvorba predmeta stavka v osebek, torej naj bi bila samostalniška beseda v imenovalniku ... "sebe" pa sploh nima imenovalniške oblike).

Kakšna je razlaga za ta pojav?

Jezikovna
Imena zgodovinskih državnih tvorb: »Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti«

Pogosto sem v dilemi, s katero začetnico pisati zgodovinske državne tvorbe, na primer: A/avstrijsko cesarstvo, R/rimsko-N/nemško cesarstvo ipd. Področje je očitno precej neurejeno, ker sem med brskanjem našla različne zapise, celo v maturitenih polah je enkrat Rimsko-nemško cesarstvo, drugič Rimsko-Nemško cesarstvo, da o nepravilni uporabi vezaja (nestično) niti ne pišem.

Jezikovna
Ime za deklico »Renee«

Zanima me, če je v slovenščini pravilen zapis imena za deklico Renee ali Renée oz oba in pa kako se ime pravilno sklanja. Koliko oseb zenskega spola z tem imenom ze v Sloveniji?

Jezikovna
Izgovarjava besede »manj«

Zanima me, kako je z izgovarjavo besede manj. To sprašujem zato, ker opažam, da se besedo pogosto izgovarja majn (tudi javni govorci).

Jezikovna
Izgovor besede »skedenj«

Ali se izgovor črke e, ki je zaznamovan v oglatem oklepaju v slovarskem sestavku besede skedenj, nanaša na obe različici izgovora besede skedenj ali samo na izgovor druge?

Jezikovna
Izpadanje samoglasnikov pri pregibanju: »skrajnost«

Zanima me, kakšno je pravilo za izpadanje vokalov (v oklepaju) pri naslednjih besedah – skrajnost (med dvema skrajnost(i)ma) in brezposel(e)n. Je razlog v nedruženju nezvočnikov? In še, npr.: ljubljan(j)ski, je seveda brez -j. Kakšno pa je pravilo za izpad -j pred končnico -ski? Zvočniki?

Jezikovna
Izvor besede »zanovetka«

Jezikoslovec, prevajalec in pisatelj Janko Perušek je leta 1882 izdal etnografske črtice z naslovom Bosenske zanovetke. Beseda zanovetke ni vsebovana v nobenem slovarju, zanima pa me njen izvor. Bi jo lahko povezala z besedo novost, novica?

Jezikovna
Izvor imena »Mengore«

Gora Mengore pri Tolminu me že nekaj časa muči s svojim imenom. Spraševal sem po Turističnih agencijah tam okoli in sem dobil razlago za izvor tega imena v besedni zvezi 'med goram', kar pa me ni prepričalo. In spomnil sem se na Menino planino, iz katere bi lahko dobil kakšen namig (npr. Menina gora). Poklical sem agencijo v Celju in prejel odgovor, da se je planina prvotno imenovala Menišna gora, ker so na njej menihi benedektinci zgradili cerkev, z opustitvijo š-ja, je nastala Menina. Zelo razumljivo in logično.Torej Mengore nimajo nič z Menino (za kar sem sklepal, da bi bilo lahko tudi lastno ime.) Kaj vi menite o imenu Mengore?

Jezikovna
Izvor imen »Košiše«, »Masore«, »Jelični vrh«

Zanima me izvor imen Košiše, Masore in Jelični Vrh.

Jezikovna
Izvor in izgovarjava besede »sonce«

Zanima me izvor in izgovorjava besede solnce.

Vem, da je to starinska oblika besede sonce. Zanima pa me kdaj se je pojavila oziroma opustila. Kar se izgovora tiče pa sem to vedno bral z glasom l, vendar sem se pred kratkim vprašal, če se morda ni izgovarjalo z u, kot sounce. To bi mi bilo tudi smiselno.

Jezikovna
Izvor in pomen zveze »babje poletje« oz. »babje leto«

V zadnjem času se pogovarjamo o babjem poletju. Pomen besedne zveze poznamo, ne poznamo pa njenega izvora, zato vas prosim za pojasnilo.

Število zadetkov: 83