Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo Frazemi
abecéda Frazemi s sestavino abecéda:
bojeváti se z abecédo čésa, boríti se z abecédo čésa, naučíti kóga abecéde čésa, naučíti se abecéde čésa, ne obvládati niti abecéde čésa, ne poznáti niti abecéde čésa, poznáti abecédo čésa, seznaníti se z abecédo čésa, seznánjati kóga z abecédo čésa, učíti kóga abecéde čésa, učíti se abecéde čésa, začéti z abecédo čésa
Celotno geslo Frazemi
adút Frazemi s sestavino adút:
bíti glávni adút, bíti močán adút, držáti vsè adúte v rôkah, iméti močán adút [v rôkah], iméti svôje adúte, iméti vsè adúte v rôkah, izbíti kómu iz rôk zádnji adút, izgubíti zádnji adút, izigráti svôje adúte, izkorístiti [vsè] svôje adúte, [kot] glávni adút, močán adút, nàjmočnéjši adút, potégniti iz rokáva [šè] zádnji adút, razkríti [vsè] svôje adúte, skríti svôje adúte, skrívati svôje adúte, uporábiti [kàj] [kot] zádnji adút, vréči šè zádnji adút, zádnji adút, zaigráti svôje adúte
Celotno geslo Frazemi
ahílov (Ahílov) Frazemi s sestavino ahílov (Ahílov):
ahílova (Ahílova) pêta kóga/čésa
ája1 členek
    izgovarja se s podaljšanim j, zlasti prvi zlog se izgovarja z višjim tonom uporablja se, ko govorec poudarja svoje pritrjevanje ali zanikovanje
ETIMOLOGIJA: verjetno iz aj + ja
ájaj in ájáj; tudi ájêj medmet
    tudi z večkrat ponovljenim zlogom (j)aj izraža, da govorec obžaluje nastalo neprijetnost, nesrečo, ki navadno doleti koga drugega
ETIMOLOGIJA: aj
alêrgičen alêrgična alêrgično pridevnik [alêrgičən]
    3. ekspresivno ki ima zelo odklonilen odnos do koga, česa
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. allergicus, glej alergija
Jezikovna
Ali je izraz »akademik« rezerviran zgolj za člane SAZU?

Zanima me, če se izraz akademik v slovenščini lahko uporablja zgolj za člane SAZU ali je dovoljena raba v širšem smislu, torej za izobražence. Iščem besedo za prevod angleškega izraza academic/academician, ki bi zajemala tako profesorje na univerzah kot tudi zaposlene na raznih znanstveno-raziskovalnih zavodih, inštitutih ter podjetjih.

Jezikovna
Ali je pravilneje »mobilna« ali »mobitelska aplikacija«?

Sem v zadregi oziroma v precepu, zato prosim za vašo strokovno pomoč. Ali je pravilneje mobilna aplikacija ali mobitelska aplikacija?

Ker gre za aplikacije, ki obstajajo na mobitelih, sem nekako proti uporabi besedne zveze mobilna aplikacija, saj sama beseda mobilen pomeni gibljiv/prenosljiv in se zato nekako nagibam k pridevniku mobitelski, saj le-ta izraža, da se beseda mobitelski jasno in glasno ter izključno nanaša na mobitel.

Ali je moja nagnjenost k pridevniku mobitelski upravičena/uveljavljena v naši, slovenski slovnici?

Jezikovna
Ali pokličemo na številko ali na telefon?

Kateri od spodnjih zapisov je pravilen?

  • Pokličite na telefonsko številko xxx xxx xxx
  • Pokličite na telefon številka xxx xxx xxx
  • Pokličite na xxx xxx xxx
  • Pokličite po telefonu xxx xxx xxx

Najbrž obstaja še kakšna pravilna možnost.

Jezikovna
Ali zapišemo »Ljubljanski grad« z veliko ali malo začetnico?

V šoli so učenci pisali narek in je učenec napisal Ljubljanski grad z veliko začetnico, učiteljica je popravila na malo začetnico. Zanima me zakaj, če je to ime gradu?

alpínec alpínca samostalnik moškega spola [alpínəc]
    1. vojak italijanske pehotne enote, izurjene za bojevanje v gorah
    2. manj formalno smučar, ki tekmuje v alpskem smučanju
    3. manj formalno deskar, ki tekmuje v paralelnem slalomu ali veleslalomu
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. Alpino iz alpino ‛alpski’ < lat. Alpīnus, po pogorju Alpe - več ...
amortizírati amortizíram nedovršni in dovršni glagol [amortizírati]
    1. blažiti sunke, nihanje ob premikanju česa
    2. ekspresivno zmanjševati posledice neprijetne situacije
    3. iz financ in računovodstva postopno zmanjševati vrednost osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe
      3.1. iz financ in računovodstva postopno odpisovati vrednost osnovnih sredstev
    4. v obliki amortizirati se dajati rezultate, donos, ki nadomesti strošek investicije
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. amortisieren iz frc. amortir, prvotno ‛omrtviti’ < vulglat. *admortīre iz lat. mors ‛smrt’ - več ...
Celotno geslo Sprotni
androíd samostalnik moškega spola
    1. človeku podoben robot 
    2. slabšalno kdor ravna, dela po navodilih drugega brez sodelovanja volje, zavesti 
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. android iz frc. androïde, iz gr. anḗr ‛mož, moški’
Celotno geslo Frazemi
ángelček Frazemi s sestavino ángelček:
ángelčki bi jédli kàj, ángelčki bi píli kàj, bíti med ángelčki, bíti [právi] ángelček, íti med ángelčke, [lép] kot ángelček, príti med ángelčke, spáti kot ángelček, zaspáti kot ángelček
SSKJ²
aristárh -a m (ȃ)
knjiž. strog kritik, zlasti v jezikoslovju: naši takratni aristarhi
Celotno geslo Sprotni
ásica samostalnik ženskega spola
    1. ekspresivno ženska, ki se posebno odlikuje v čem, zlasti v športu 
      1.1 ekspresivno ženska, ki je posebno dejavna, sposobna  
SSKJ²
asortimènt -ênta tudi asortimá -ja tudi asortimán -a m (ȅ é; ȃ)
množina blaga po vrstah in kakovosti; izbira, zaloga: izboljšati, povečati, razširiti asortiment blaga za široko potrošnjo; pisan izvozni asortiment; tovarna ni izdelala reprodukcijskega materiala v potrebnem asortimentu / lesni asortiment; v naši trgovini dobite popoln asortiment maziv za motorna vozila
SSKJ²
aspirácija -e ž (á)
nav. mn., knjiž. prizadevanje za kaj; težnja, želja: uresničili so svoje politične aspiracije; visoke aspiracije; imperialistične, nacionalistične aspiracije; kulturne, umetniške aspiracije; tuje aspiracije po naši zemlji
♦ 
jezikosl. izgovor zapornikov z močnim izdihom, pridih; med. izsesavanje; vsesavanje; teh. izsesavanje vlažnega, prašnega zraka iz strojev
bábica bábice samostalnik ženskega spola [bábica]
    1. mamina ali očetova mama v razmerju do njunih otrok; SINONIMI: ljubkovalno babi, neformalno, koroško bica, neformalno, primorsko nona, neformalno, štajersko oma
      1.1. ekspresivno starejša ženska
      1.2. ekspresivno skrbna, sočutna ženska
      1.3. ekspresivno ženska, ki na kakem področju deluje dlje od drugih ali je od njih starejša
      1.4. navadno v množini, ekspresivno izkušena, modra ženska, ki na določenem področju, zlasti v kulinariki, gospodinjstvu, soustvarja, sooblikuje tradicijo; SINONIMI: neformalno, primorsko, ekspresivno nona
    2. ženska, ki se poklicno ukvarja z vodenjem porodov
    3. manjša morska riba brez lusk, z močnimi čeljustmi in plosko glavo; primerjaj lat. Blennioidei
FRAZEOLOGIJA: Veliko babic, kilavo dete.
ETIMOLOGIJA: baba
balínati balínam nedovršni glagol [balínati]
    1. ukvarjati se s športom, pri katerem se skuša zakotaliti kroglo čim bližje manjši kroglici ali s svojo kroglo zbiti nasprotnikovo, navadno rekreativno, ljubiteljsko
    2. ekspresivno delovati nepremišljeno, samovoljno, zlasti v svojo korist
ETIMOLOGIJA: balin
Število zadetkov: 610