Zadetki iskanja
bojeváti se z abecédo čésa, boríti se z abecédo čésa, naučíti kóga abecéde čésa, naučíti se abecéde čésa, ne obvládati niti abecéde čésa, ne poznáti niti abecéde čésa, poznáti abecédo čésa, seznaníti se z abecédo čésa, seznánjati kóga z abecédo čésa, učíti kóga abecéde čésa, učíti se abecéde čésa, začéti z abecédo čésa
bíti glávni adút, bíti močán adút, držáti vsè adúte v rôkah, iméti močán adút [v rôkah], iméti svôje adúte, iméti vsè adúte v rôkah, izbíti kómu iz rôk zádnji adút, izgubíti zádnji adút, izigráti svôje adúte, izkorístiti [vsè] svôje adúte, [kot] glávni adút, močán adút, nàjmočnéjši adút, potégniti iz rokáva [šè] zádnji adút, razkríti [vsè] svôje adúte, skríti svôje adúte, skrívati svôje adúte, uporábiti [kàj] [kot] zádnji adút, vréči šè zádnji adút, zádnji adút, zaigráti svôje adúte
- 1. ki ima alergijo 1., kaže znake alergije 1.
- 2. v obliki alergični ki je v zvezi z alergijo 1.; SINONIMI: alergijski
- 3. ekspresivno ki ima zelo odklonilen odnos do koga, česa
Zanima me, če se izraz akademik v slovenščini lahko uporablja zgolj za člane SAZU ali je dovoljena raba v širšem smislu, torej za izobražence. Iščem besedo za prevod angleškega izraza academic/academician, ki bi zajemala tako profesorje na univerzah kot tudi zaposlene na raznih znanstveno-raziskovalnih zavodih, inštitutih ter podjetjih.
Sem v zadregi oziroma v precepu, zato prosim za vašo strokovno pomoč. Ali je pravilneje mobilna aplikacija ali mobitelska aplikacija?
Ker gre za aplikacije, ki obstajajo na mobitelih, sem nekako proti uporabi besedne zveze mobilna aplikacija, saj sama beseda mobilen pomeni gibljiv/prenosljiv in se zato nekako nagibam k pridevniku mobitelski, saj le-ta izraža, da se beseda mobitelski jasno in glasno ter izključno nanaša na mobitel.
Ali je moja nagnjenost k pridevniku mobitelski upravičena/uveljavljena v naši, slovenski slovnici?
Kateri od spodnjih zapisov je pravilen?
- Pokličite na telefonsko številko xxx xxx xxx
- Pokličite na telefon številka xxx xxx xxx
- Pokličite na xxx xxx xxx
- Pokličite po telefonu xxx xxx xxx
Najbrž obstaja še kakšna pravilna možnost.
V šoli so učenci pisali narek in je učenec napisal Ljubljanski grad z veliko začetnico, učiteljica je popravila na malo začetnico. Zanima me zakaj, če je to ime gradu?
- 1. vojak italijanske pehotne enote, izurjene za bojevanje v gorah
- 2. manj formalno smučar, ki tekmuje v alpskem smučanju
- 3. manj formalno deskar, ki tekmuje v paralelnem slalomu ali veleslalomu
- 1. blažiti sunke, nihanje ob premikanju česa
- 2. ekspresivno zmanjševati posledice neprijetne situacije
- 3. iz financ in računovodstva postopno zmanjševati vrednost osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe
- 3.1. iz financ in računovodstva postopno odpisovati vrednost osnovnih sredstev
- 4. v obliki amortizirati se dajati rezultate, donos, ki nadomesti strošek investicije
ángelčki bi jédli kàj, ángelčki bi píli kàj, bíti med ángelčki, bíti [právi] ángelček, íti med ángelčke, [lép] kot ángelček, príti med ángelčke, spáti kot ángelček, zaspáti kot ángelček
množina blaga po vrstah in kakovosti; izbira, zaloga: izboljšati, povečati, razširiti asortiment blaga za široko potrošnjo; pisan izvozni asortiment; tovarna ni izdelala reprodukcijskega materiala v potrebnem asortimentu / lesni asortiment; v naši trgovini dobite popoln asortiment maziv za motorna vozila
nav. mn., knjiž. prizadevanje za kaj; težnja, želja: uresničili so svoje politične aspiracije; visoke aspiracije; imperialistične, nacionalistične aspiracije; kulturne, umetniške aspiracije; tuje aspiracije po naši zemlji
♦ jezikosl. izgovor zapornikov z močnim izdihom, pridih; med. izsesavanje; vsesavanje; teh. izsesavanje vlažnega, prašnega zraka iz strojev
- 1. mamina ali očetova mama v razmerju do njunih otrok; SINONIMI: ljubkovalno babi, neformalno, koroško bica, neformalno, primorsko nona, neformalno, štajersko oma
- 1.1. ekspresivno starejša ženska
- 1.2. ekspresivno skrbna, sočutna ženska
- 1.3. ekspresivno ženska, ki na kakem področju deluje dlje od drugih ali je od njih starejša
- 2. ženska, ki se poklicno ukvarja z vodenjem porodov
- 3. manjša morska riba brez lusk, z močnimi čeljustmi in plosko glavo; primerjaj lat. Blennioidei
ETIMOLOGIJA: ↑baba
- 1. ukvarjati se s športom, pri katerem se skuša zakotaliti kroglo čim bližje manjši kroglici ali s svojo kroglo zbiti nasprotnikovo, navadno rekreativno, ljubiteljsko
- 2. ekspresivno delovati nepremišljeno, samovoljno, zlasti v svojo korist
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 31
- Naslednja »