Zanima me, kaj bi bil slovenski ekvivalent angleški besedi Godhead oz. nemški Gottheit. Opazil sem, da slovanski jeziki večinoma to navajajo kot božanstvo. Vendar, kolikor razumem, lahko to pri nas pomeni več stvari in ne zgolj Sv. Trojice. Ali imamo v slovenščini ali drugih nam podobnih jezikih, kakšen izraz, ki bi to bolje opisoval?
Zadetki iskanja
Precej po TV spremljam zimske športe, tudi ko se tekme dogodijo na t.i. Južnem Tirolskem v Italiji. Eni komentatorji te kraje imenujejo po njihovem nemškem poreklu (npr. Antholz, Toblach), medtem ko se nekateri novinarji poslužujejo "uradnih" italijanskih imen (Anterselva, Dobbiaco). Zmešnjava je popolna, saj marsikdo ne ve, da je nemški Toblach italijanski Dobbiaco itn. Kaj vi menite, kako bi moralo biti prav v krajih z nemško večino?
Zanima me podrobnejša etimološka razlaga slovenskega toponima Tičnica. Moje dosedanje poizvedovanje me je pripeljalo le do splošnejših razlag kot npr. ptičnica in podobno. Zanima me tudi ali obstoječi toponim torej kaže na poimenovanje takšnega toponima v mlajšem času oz. ga je moč časovno ožje umestiti.
Zakaj slovenski pravopis ne vključuje zemljepisnih poimenovanj Mokrine in Osojščica? Je torej ustrezno tudi poimenovanje avstrijskih smučišč Nassfeld in Gerlitzen? Ali pa celo nujno, če slovensko pravopisje nikjer ne priznava imen Mokrine ter Osojščica?
Kako pisati ime novega britanskega kralja. Zakaj Karel in ne Charles, kot smo ga poznali do zdaj?
Ker je novi kralj Karel, se dilema nadaljuje: kako bomo imenovali njegovo ženo, Camillo, ko bo ta okronana? Bomo tudi njeno ime slovenili? In kako?
Dogovarjam se za izdajo knjige kitajskih pravljic in me zanima, kakšne so uradne smernice glede latinizacije kitajskih pismenk v slovenščini. Namreč, kot sem seznanjena, se v slovenščini do sedaj ni priznavalo uradne, s strani LR Kitajske, določene transkripcije imenovane pinyin in se je latiniziralo po principu »piši kao što govoriš«, s čimer pa se sama ne morem strinjati, ker obstaja uradna verzija in bi se jo moralo po mojem mnenju spoštovati. Zato vljudno prosim za vaše stališče oziroma informacijo, ali se je na tem področju že kaj spremenilo.
Imam vprašanje, ki se mi je pojavilo pri prevajanju teksta iz brazilske portugalščine. Ko želimo navesti neko besedo v tekstu in beseda izhaja iz "standardne" portugalščine uporabimo kratico port., kakšna pa je krajšava, ko beseda prihaja izrecno iz brazilske portugalščine? Se tukaj prav tako uporabi port. ali kako drugače?
Slovenski pravopis pri besedah KATOLIK, KATOLIKINJA opozarja na ustreznejši oznaki KATOLIČAN, KATOLIČANKA.
Zakaj je ta par besed bolj slovenski?
Sta izraza "katolik, katolikinja" zgolj slepa prevoda tujk (madž.: katolikus; ital.: cattolico; nem.: Katholik; angl.: catholic; franc.: catholique; srb.-hrv.: katolik; špan.: cato'lico ...)?
Zakaj se je v slovenščini pojavil izraz KATOLIK in kdaj je začel konkurirati KATOLIČANU?
Se v naslednjih primerih nemški oziroma ogrsko-hrvaški piše z malo ali veliko začetnico?
- N/nemško cesarstvo
- O/ogrsko-hrvaško kraljestvo
- N/nemška zveza
Ali je Allah z dvojnim »L« še vedno pravopisna napaka? Današnja želja slovenskih muslimanov in ANG/NEM/BOS vpliv je za Allah z dvojnim »L«.
Slovenščina ima več besed, ki imajo dva soglasnika skupaj, npr. »oddaja« in »izzvati«. Pa za isti razlog lahko pišemo Allah z dvojnim »L«? Mogoče (od/iz) prefiksa, vendar »Al-lah« tudi ima prefiks.
Vse islamske verske skupnosti pišejo Allah z dvojnim L. Kdaj bomo pisali Alah z dvojnim L?
V kakšnem razmerju so različna imena jezer pod Mangartom: Klanški, Mangartski ali Belopeški jezeri? Ali v knjižnem jeziku uporabljamo vsa imena enakovredno?
Kako je pravilno: ex-tempore, ex tempore, extempore ali ekstempore? Vem, kaj pravi pravopis, ampak raba je pa vse prej kot enotna.
Dandanašnji je vsevprek v uporabi izraz intervencija. Po mojem je to 100 % hrvaški izraz. Slovensko bi morali napisati intervenca po zgledu: urgenca, konferenca, referenca itd. Po vzorcu intervencije bi morali napisati tudi urgencija, konferencija itd. Kaj menite o tem?
Pogosto naletimo na rabo pridevnika afekten, ki pa ne ustreza slovarski rešitvi afektiven. Zanima me, zakaj prvi primer ni ustrezen? Ali je v neskladju s kakšnim besedotvornim načelom?
Pri prevajanju nem. izraza »2-in-1« se pogosto pojavlja neposredna oblika »2-v-1« (jakna 2-v-1), sama pa se zadnje čase sprašujem, ali za vezaja pred in za črko »v« obstaja pravopisna razlaga? Zdi se mi, da se vezaja prevzemata iz (pravilno zapisane) nemške strukture »2-v-1-samostalnik«, torej npr. »2-in-1-Radio«, in sicer tudi, ko se »2-v-1« pojavlja za svojo odnosnico (»radio«). Takšen radio bi sama najraje prevedla kot »radio 2 v 1«, saj ta izraz pravilno odraža razmerja med svojimi deli tudi brez vezajev. Smem? In če da, zakaj?
Zanima me, ali je bolj pravilno, da rečemo, da bomo za rojstni dan znancu voščili ali čestitali? Že nekajkrat sem slišala večje zagovarjanje prvega načina (voščiti) in odločno zavračanje in zgražanje ob drugem načinu, meni pa se niti drugi način ne zdi zares napačen. Kaj je bolj pravilno in zakaj?
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »