Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
číčkast -a -o prid. (ȋ) slabš. preveč in neokusno okrašen: čičkasta obleka
    číčkasto prisl.: oblači se zelo čičkasto
SSKJ
kritizíranje -a (ȋ) glagolnik od kritizirati: predrzno in neokusno kritiziranje / sposobnost kritiziranja
SSKJ
načíčkati -am dov. (ȋ) slabš. olepšati, nalepotičiti: deklico so preveč načičkale; ženske so se načičkale kot za praznik / za ples se je naličkala in načičkala / načičkati dvorano z rožami okrasiti
    načíčkan -a -o: neokusno načičkana ženska; baročno načičkano stanovanje
     
    ekspr. ima načičkane kodre drobno, gosto navite
SSKJ
nakíčen -a -o prid. (ȋ) ekspr. pretirano, navadno neokusno olepšan, nalepotičen: nakičeni gizdalini / naslov je napisal z nakičenimi črkami
    nakíčeno prisl.: govoriti nakičeno; prim. nakititi
SSKJ
našáriti -im dov. (á ȃnav. slabš.  
  1. 1. narediti, da je kje veliko stvari, navadno odvečnih: sobo je preveč našaril z drobnarijami / našariti govor s frazami in retoričnimi cvetkami
  2. 2. neprimerno, pisano obleči: otroke vedno tako našari; za obisk se je našarila od nog do glave
    našárjen -a -o: neokusno našarjen prostor; s trakovi in pentljami našarjena suknja; pisano našarjena ženska
SSKJ
naštúliti -im dov. (ú ȗ) nav. ekspr. dati čemu obliko štule: naštuliti lase na tilniku
    naštúliti se neokusno, neprimerno se obleči: naštulila se je kot šoja
    naštúljen -a -o 
    1. 1. deležnik od naštuliti: naštuljeni lasje
    2. 2. domišljav, prevzeten: naštuljen človek / naštuljen ton njegove kritike
SSKJ
nèokúsen -sna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) ki ni okusen: neokusna jed; kosilo je bilo zelo neokusno / neokusna kravata, obleka / ekspr. njegova pripomba je bila precej neokusna
 
ekspr. neokusen človek neprijeten, zoprn; ekspr. rad pripoveduje neokusne šale nespodobne, opolzke
    nèokúsno prisl.: neokusno pripravljena jed; neokusno opremljeno stanovanje
SSKJ
nèokúsnost -i ž (ȅ-ú) lastnost, značilnost neokusnega: neokusnost pripravljene jedi mu je jemala tek / neokusnost njegovih oblek / ekspr. neokusnost pripomb / ekspr. sobo so okrasili do neokusnosti pretirano, preveč
// ekspr. kar je neokusno, neprimerno: v romanu je tudi precej neokusnosti
SSKJ
pošárati -am dov. (ȃ) našariti: sobo je pošaral z raznimi drobnarijami / otroke je zelo neokusno pošarala
    pošáran -a -o: brez okusa pošarana ženska
SSKJ
privoščíti in privóščiti -im dov. in nedov. (ī ọ́) 
  1. 1. občutiti zadovoljstvo nad tem, da kdo kaj ima, je deležen česa dobrega ali slabega, hudega: privoščim mu lepo hišo, dobro ženo; privoščiti prijatelju srečo, uspeh; ekspr. iz srca privoščiti / veliko je trpel, sosedje so mu pa to privoščili; privoščil mu je nesrečo, ki ga je zadela
    // imeti, izraziti željo, da bi bil kdo deležen česa dobrega ali slabega, hudega: dober fant je, privoščim mu vse najboljše; ne privoščim vam, da bi morali tudi vi doživeti kaj tako hudega
  2. 2. ekspr. narediti, da kdo kaj dobi: privoščil ji je kos torte; privoščil si je cigaro, priboljšek; tolikšnega razkošja si ne morem privoščiti / rada si privošči kake boljše čevlje kupi
    // privoščiti otrokom počitnice na morju; ne privošči mu počitka ne pusti ga počivati; privošči mu dovolj spanja
    // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: ne privošči mu odgovora; niti pogleda mu ne privošči niti pogleda ga ne; tu pa tam si privošči malo kegljanja malo keglja
    ● 
    ekspr. tega veselja jim ne privoščim nočem, da bi se mi posmehovali; pog., ekspr. tega še psu ne privoščim nikomur, niti največjemu sovražniku
    privoščíti si in privóščiti si ekspr.  
    1. 1. upati si, drzniti si storiti kaj; dovoliti si: privoščil si je burko, da jim je telefoniral sredi noči; ne sme si privoščiti škandala
       
      ekspr. enkrat si lahko privoščimo velikodušnost smo lahko velikodušni
    2. 2. ponorčevati se, pošaliti se iz koga: spet si ga je privoščil; v časopisu so si jih neokusno privoščili / privoščil si jo je z žaljivkami in psovkami
SSKJ
strašílo -a (í) 
  1. 1. priprava, ki predstavlja navadno človeka, za strašenje, odganjanje ptic na polju: postaviti strašilo na njivo, v proso; grd, oblečen kot strašilo / poljsko, ptičje strašilo
     
    ekspr. ta ženska je pravo strašilo je neurejeno, neokusno oblečena
    // priprava za strašenje, odganjanje živali sploh: obesiti strašilo na drevo, drog
  2. 2. star. prikazen, strah: strašilo je nenadoma izginilo; čarovnice in druga strašila / odgnati vsa strašila iz zavesti
Število zadetkov: 11