Fran > SSKJ

nèspoštljívo prisl.: zelo nespoštljivo je govoril o njem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 12. 2023.

1. 1. uporabljati grobe besede, besedne zveze, navadno v afektu: navadil se je kleti; vozniki so vpili in kleli; kolne kot Turek zelo; ekspr. klel je, da se je vse bliskalo zelo
   // hudič! je potihem klel
2. 2. nav. ekspr. izražati sovraštvo, odpor, navadno s takimi besedami, besednimi zvezami: klela je njegovo žlahto / kolne dan, ko se je rodil / vola je s hudičem klel zmerjal, psoval
   ♦ rel. zelo nespoštljivo, žaljivo izražati se o Bogu, svetih osebah ali stvareh

kléti se redko  prisegati, zaklinjati se: na čast, pri vseh svetnikih se ti kolnem, da ni bilo res; zaman se je klel, da je nedolžen

kolnèč -éča -e in kolnóč -a -e zastar.: vrnil se je pijan in kolneč; policaj je kričal na kolneče moške

klét -a -o star.  preklet: kleta usoda
● zastar. naš kleti sovražnik nespravljiv, zaklet

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 12. 2023.

1. 1. uporabiti grobe besede, besedne zveze, navadno v afektu: ko je odhajal, je zaklel; jezno, polglasno zakleti; zakleti po tuje; ekspr. zaklel je, da se je vse treslo zelo
   // preh., star. zaklel je svojega sina preklel
   // hudič, je zaklel
   ♦ rel. zelo nespoštljivo, žaljivo izraziti se o Bogu, svetih osebah ali stvareh
2. 2. po ljudskem verovanju izreči besedo, besede, ki povzročijo
   1. a) da kdo ali kaj izgubi kako dobro, zaželeno naravno lastnost, sposobnost: zakleti zemljo, da ne rodi
   2. b) da se kaj hudega odvrne, izgubi moč: zakleti neurje, točo
   3. c) da se kdo ali kaj spremeni v kaj nižjega, slabšega: čarovnica je deklico zaklela; zakleti v kačo
   4. č) da kdo kam pride, od koder se ne more rešiti: zaklela bi ga v pekel / zakleti koga v samoto

zakléti se ekspr.  podkrepljeno s kletvijo izraziti svojo odločitev, sklep glede česa: zaklel se je, da jo bo dobil / hudič naj me vzame, če bom še šel tja, se je zaklel / policija se je zaklela napraviti red trdno odločila
● star. na to se lahko stokrat zakolnem prisežem; ekspr. zdelo se je, kot da so se vsi zakleli proti njemu kot da so vsi trdno odločeni, da mu nasprotujejo, ga onemogočijo

zaklét -a -o 
1. 1. deležnik od zakleti: zaklet grad; zakleta kraljična; stvar se je, kot bi bilo zakleto, slabo končala
2. 2. ekspr. velik, nepopustljiv: zaklet sovražnik alkohola
3. 3. knjiž., navadno v povedni rabi prisiljen v kako stanje, iz katerega se ne da rešiti: usta, zakleta v molk / hiša, v katero so bili zakleti v kateri so bili prisiljeni živeti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 12. 2023.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 12. 2023.