Zanima me, kako pravilno delimo naslednje besede:
država = dr-žavakrščanstvo = kr-ščanstvo
Ali lahko tudi delimo imena oseb, mest in tujne besede?
Zadetki iskanja
Jezikovna
Deljenje besed »država« in »krščanstvo«
ferahtanje -a (ferahtanje, ferahtajne, ferahtajnje) samostalnik srednjega spola
1. zelo negativen odnos do koga/česa, ki izvira iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: zaničevanje, prezir
1.1 kogarod. kazanje takega odnosa do koga/česa z namenom ponižati ga, negativno vplivati na mnenje drugih o njem; SODOBNA USTREZNICA: sramotenje, zasramovanje
1.2 česa odklanjanje, nepriznavanje zaradi takega odnosa; SODOBNA USTREZNICA: zavračanje
FREKVENCA: 67 pojavitev v 12 delih
SSKJ²
kléti kôlnem [kou̯nem] nedov., kolníte tudi kôlnite; klél; nam. klét in klèt (ẹ́ ó)
1. uporabljati grobe besede, besedne zveze, navadno v afektu: navadil se je kleti; vozniki so vpili in kleli; kolne kot Turek zelo; ekspr. klel je, da se je vse bliskalo zelo / hudič! je po tihem klel
2. nav. ekspr. izražati sovraštvo, odpor, navadno s takimi besedami, besednimi zvezami: klela je njegovo žlahto / kolne dan, ko se je rodil / vola je s hudičem klel zmerjal, psoval
♦ rel. zelo nespoštljivo, žaljivo izražati se o Bogu, svetih osebah ali stvareh
1. uporabljati grobe besede, besedne zveze, navadno v afektu: navadil se je kleti; vozniki so vpili in kleli; kolne kot Turek zelo; ekspr. klel je, da se je vse bliskalo zelo / hudič! je po tihem klel
2. nav. ekspr. izražati sovraštvo, odpor, navadno s takimi besedami, besednimi zvezami: klela je njegovo žlahto / kolne dan, ko se je rodil / vola je s hudičem klel zmerjal, psoval
♦ rel. zelo nespoštljivo, žaljivo izražati se o Bogu, svetih osebah ali stvareh
- kléti se star.
prisegati, zaklinjati se: na čast, pri vseh svetnikih se ti kolnem, da ni bilo res; zaman se je klel, da je nedolžen
- kolnèč -éča -e in kolnóč -a -e zastar.:
vrnil se je pijan in kolneč; policaj je kričal na kolneče moške
- klét -a -o star.
preklet: kleta usoda
● zastar. naš kleti sovražnik nespravljiv, zaklet
Svetokriški
neprešerno prisl. objestno, predrzno, nespoštljivo: koku tedaj ſe ſmeiſte potſtopit taku nepreshernu pred oblizam boshim ſtati (V, 454) ǀ koku bom mogla pred oblizhe Rihteria Nebeskiga priti, kateriga taku napreshernu ſim reshalila (V, 539)
Svetokriški
nepridno prisl. 1. nespoštljivo: nej sadosti de ti Boshje Ime nepridnu uſta neusamesh, ampak ſi dolshan tuistù zhastiti 2. nekoristno: Nepuſtite pretezhi ene ure, en dan, ene minute nenuznu, inu nepridnu ǀ nepridnu tedne, meſize, inu lejta dopernesesh
SSKJ²
nèspoštljív -a -o prid.(ȅ-ī ȅ-í)
ki mu manjka spoštljivosti, vljudnosti: fant je precej nespoštljiv / nespoštljiv odnos do sodelavcev / nespoštljiva beseda, kritika
ki mu manjka spoštljivosti, vljudnosti: fant je precej nespoštljiv / nespoštljiv odnos do sodelavcev / nespoštljiva beseda, kritika
- nèspoštljívo prisl.:
zelo nespoštljivo je govoril o njem
Pravopis
SSKJ²
pocéstnica -e ž (ẹ̑)
slabš. prostitutka, ki si pridobiva stranke na cesti, ulici: ulice, na katerih postavajo pocestnice; zgodbe o pocestnicah; ravna z njo kot s pocestnico zelo nespoštljivo / družiti se s pocestnicami vlačugami, prostitutkami; postala je prava pocestnica
slabš. prostitutka, ki si pridobiva stranke na cesti, ulici: ulice, na katerih postavajo pocestnice; zgodbe o pocestnicah; ravna z njo kot s pocestnico zelo nespoštljivo / družiti se s pocestnicami vlačugami, prostitutkami; postala je prava pocestnica
Svetokriški
prevzetno prisl. oholo, prevzetno, nespoštljivo: preusetnu do ſonza je hotel letejti ǀ preusetnu ſe je potſtopil perblishat bres prave spuvidi k' S. Obhailu ǀ krajl Baldaſſar je preuſetnu pyl s'te shegnane poſſode ǀ ſte doſegle taiſtu, kar preuſetnu ſo Lucifer, Adam inu Eva sheleli
razžalítev -tve ž BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: 
besedna razžalitev dejanska razžalitev simbolična razžalitev
nevljudno, nespoštljivo dejanje, govorjenje, s katerim se povzroči čustvena prizadetost koga
SINONIMI:
besedna razžalitev dejanska razžalitev simbolična razžalitev
SSKJ²
zakléti -kôlnem [zakou̯nem] dov., zakolníte tudi zakôlnite; zaklél; nam. zaklét in zaklèt (ẹ́ ó)
1. uporabiti grobe besede, besedne zveze, navadno v afektu: ko je odhajal, je zaklel; jezno, polglasno zakleti; zakleti po tuje; ekspr. zaklel je, da se je vse treslo zelo / preh., star. zaklel je svojega sina preklel / hudič, je zaklel
♦ rel. zelo nespoštljivo, žaljivo izraziti se o Bogu, svetih osebah ali stvareh
2. po ljudskem verovanju izreči besedo, besede, ki povzročijo
a) da kdo ali kaj izgubi kako dobro, zaželeno naravno lastnost, sposobnost: zakleti zemljo, da ne rodi
b) da se kaj hudega odvrne, izgubi moč: zakleti neurje, točo
c) da se kdo ali kaj spremeni v kaj nižjega, slabšega: čarovnica je deklico zaklela; zakleti v kačo
č) da kdo kam pride, od koder se ne more rešiti: zaklela bi ga v pekel / zakleti koga v samoto
1. uporabiti grobe besede, besedne zveze, navadno v afektu: ko je odhajal, je zaklel; jezno, polglasno zakleti; zakleti po tuje; ekspr. zaklel je, da se je vse treslo zelo / preh., star. zaklel je svojega sina preklel / hudič, je zaklel
♦ rel. zelo nespoštljivo, žaljivo izraziti se o Bogu, svetih osebah ali stvareh
2. po ljudskem verovanju izreči besedo, besede, ki povzročijo
a) da kdo ali kaj izgubi kako dobro, zaželeno naravno lastnost, sposobnost: zakleti zemljo, da ne rodi
b) da se kaj hudega odvrne, izgubi moč: zakleti neurje, točo
c) da se kdo ali kaj spremeni v kaj nižjega, slabšega: čarovnica je deklico zaklela; zakleti v kačo
č) da kdo kam pride, od koder se ne more rešiti: zaklela bi ga v pekel / zakleti koga v samoto
- zakléti se ekspr.
podkrepljeno s kletvijo izraziti svojo odločitev, sklep glede česa: zaklel se je, da jo bo dobil / hudič naj me vzame, če bom še šel tja, se je zaklel / policija se je zaklela napraviti red trdno odločila
● star. na to se lahko stokrat zakolnem prisežem; ekspr. zdelo se je, kot da so se vsi zakleli proti njemu kot da so vsi trdno odločeni, da mu nasprotujejo, ga onemogočijo
- zaklét -a -o
1. deležnik od zakleti: zaklet grad; zakleta kraljična; stvar se je, kot bi bilo zakleto, slabo končala
2. ekspr. velik, nepopustljiv: zaklet sovražnik alkohola
3. knjiž., navadno v povedni rabi prisiljen v kako stanje, iz katerega se ne da rešiti: usta, zakleta v molk / hiša, v katero so bili zakleti v kateri so bili prisiljeni živeti
žaljív žaljíva žaljívo pridevnik [žaljíu̯ žaljíva žaljívo]
ETIMOLOGIJA: ↑žaliti
- 1. ki navadno na neprimeren, nespoštljiv način govori, dela kaj z namenom prizadeti, ponižati koga, zlasti z izpostavljanjem njegovih pomanjkljivosti, (domnevnih) napak
- 1.1. ki kaže, izraža tako neprimerno, nespoštljivo govorjenje, ravnanje
ETIMOLOGIJA: ↑žaliti
žaljívost žaljívosti samostalnik ženskega spola [žaljívost]
- 1. navadno neprimerno, nespoštljivo govorjenje, ravnanje z namenom prizadeti, ponižati koga, zlasti z izpostavljanjem njegovih pomanjkljivosti, (domnevnih) napak
- 1.1. lastnost česa, da kaže, izraža tako neprimerno, nespoštljivo govorjenje, ravnanje
- 1.2. iz prava lastnost česa, da namerno širi, izpostavlja domnevne, neresnične trditve o drugem z namenom škodovanja njegovi časti in ugledu
Število zadetkov: 16
Dostopnost