Zadetki iskanja
Svetokriški
firbično prisl. 1. nespodobno: je prepovedanu inu nevarnu te hude rezhy firbzhnu premishlovati 2. radovedno: firbzhnu sazhne pridigo poshlushat ǀ en mladenizh firbizhnu s' kuſi eno ſpralizo je gledau v' celizo te Svetnize → firbičen
Svetokriški
klafanje -a s nespodobno govorjenje: prepovej vſe lushte tega meſſa taku s'ſakonskimy, kakor s'ledih perſonamy tribat, inu vſe tu kar je en ſazhetik tiga meſſeniga lushta, kakor ie nesramnu shlatajne, tipajne, kushovaine, klafaine im. ed. ǀ nyh Klafajne im. ed., inu nezhiſtost je njemu mozhnu super ǀ ſe nemorem gori derſhati sa volo pyanstva, klafainia rod. ed., inu krega ǀ sa volo kushovajna, inu neſramniga klaffajna rod. ed. ǀ nikar ſe nepovernite k' sludovajnu, hudizhovainu, shentovainu, klafainu daj. ed. ǀ Kakor ſte do ſehmal nuzali vash jeſik sa sludovaine, inu klafaine tož. ed. → klafati
Svetokriški
klafarija -e ž nespodobno govorjenje: kulikajn mertuashkyh ran prajmejo? s' kuſi pyanzhuajne, shertie, pleſſe, klafarie tož. mn. (II, 435) → klafati
Svetokriški
klafati -am nedov. nespodobno govoriti: kadar ſte ſiti sazhnete klaffat nedol., inu druge nespodobne rizhy tribat ǀ navado imaio preklinat, perſegat, shentovat, klaffat nedol., inu druge opraulat ǀ Kadar ti greshnik shentuiesh, plentuiesh, preklinash, klafash 2. ed., Boga shalish ǀ quarta, burfla, jei, pyè, klafa 3. ed., inu marmra ǀ po krivim ſe perſega, shentuje, plentuje, klaffa 3. ed., marmra, opraula, lashe, folsh prizha ǀ shlishim, de marmrate, opraulate, inu klafate 2. mn., inu te preproſte pohushate ǀ nej ty drugi klaffaio 3. mn. kakor hozheo, jeſt nebom s' mojh vſt puſtil shlishat ene nezhiſte nesramne beſſede ǀ raishi ſo poshlushali eniga norza, kateri je gardu klaffal del. ed. m ǀ vſeskuſi je preklinal, sludial, treskal, marmral, opraulal, klafal del. ed. m, inu s' Bugam shentoval ǀ celo nuzh ſte klafali del. mn. m, vaſſovali, inu pyanzhvali ǀ gvishnu bi nehala, umouknila, inu pobegnila edn od tiga druſiga, de bi pred Bugam taku neklafala +del. dv. m ǀ lete vſta katere ſo klafale del. mn. ž, marmrale, inu shentovale s'ſtrupam bodo napolnene ← srvnem. klaffen ‛veliko in glasno govoriti’, bav. nem. klaffen ‛kvantati, obrekovati’; → klafljati
Svetokriški
klafljati -am nedov. nespodobno govoriti: Se opyanio, klaflaio 3. mn. s'shentovajnom od mise vſtaneio (I/1, 183) Nastavitev je dvomljiva, saj je fl lahko tiskarska napaka namesto ff; → klafati.
Svetokriški
ljubezen -zni ž ljubezen: TA kateri je djal de lubesan im. ed. je en velik goluf nej falil ǀ lubeſan im. ed. reslozhi otroke Boshje, od hudizhavih otruk ǀ O nesrezhna, inu nesgruntana lubeſen im. ed. Boshija ǀ ſe nenajde myr, inu lebesan im. ed. ǀ vſe zhasti, inu lubesni rod. ed. je vreden ǀ od velike lubeſni rod. ed. je bil sbolel ǀ hodite po poti te lubesne rod. ed. ǀ po poti te lubeſſni rod. ed. ǀ jest sa lubesan tož. ed. Boshyo vſe moje terplejne bil prestal ǀ cilu yh vuzhe koku imaio lubesan tož. ed. dellat ǀ nespodobno, inu greshno lubeſan tož. ed. mozhnù je ſauraſhila ǀ bratje nej ſo to veliko lubesen tož. ed. Iosephavo hoteli sposnati ǀ ſvojo veliko lubesannij tož. ed.+ iskashe ǀ s'to lubesnio or. ed. nezh pred Bugam ſi ne saslushio ǀ S. Agnes s'lubeſnio or. ed. Boshjo dotana ǀ ta brumni Ioseph s'veliko bratausko lubesnjo or. ed. je bil shal objeskat suoje brate ǀ nashe lubesni im. mn. ſo ſerne, Katere na enim mestu dolgu neostanejo ǀ shtiri ſorte lubesni rod. mn. ſe najde ǀ takushne lubesni tož. mn. je taistimu iskasal
Svetokriški
močno prisl. močno, zelo: sakaj ste vij taku mozhnu salubleni v' semlo ǀ mozhnu je bil salublen v'eno Dekelzo ǀ nespodobno, inu greshno lubeſan mozhnù je ſauraſhila ǀ Iudith je noſſila pantofelne, v'katere taku moznu ſe je bil salubil Holophernes ǀ Mozhuu falyta, kateri koprive ſeje, inu ſe troshta de bodo nagelni rasli ǀ naſs mozhu na ſaj vlezhejo naſhe hude shele primer.> tepite ga mozhneshi, vdarite ga mozhneshi, sakaj ſe netoshi ǀ perloshite vogle, pihajte mozhnejshi, obernite moje truplu de pouſot ſe bo peklu, inu gorelu ǀ nikar to Krono terniasto mozhnej na tlazhi
Prekmurski
nesnájžno prisl. nespodobno: Csi neſznáj'zno i nepoſteno znaſſim tejlom 'zivémo KŠ 1754, 44; csi je pa neſznáj'zno 'zeni ſze obriti, ali oſztrügati, naj ſze pokrije KŠ 1771, 511
Svetokriški
nespodoben -bna prid. nespodoben: ſe je njemu sdelu ena ſilnu nespodobna im. ed. ž reizh ǀ nihdar is nyh uſt ena huda neſpodobna im. ed. ž beſſeda ſe neshlishala ǀ od lushtou tiga greshniga meſsa, inu nespodobne rod. ed. ž lubesni ſe lozhit ǀ nihdar ene hude beſsede, ali nespodobniga rod. ed. s djaina nej bilu v'mej nima ǀ kadar bi jest letukaj prebival, bi ſe vtegnilu kejkaj nespodobniga rod. ed. s sgoditi ǀ nespodobno tož. ed. ž, inu greshno lubeſan mozhnù je ſauraſhila ǀ kadar mosh je letu nespodobnu tož. ed. s pegervaine ſvoje shene vidil ǀ v'nezhiſtih mislih, inu v'neſpodobnim mest. ed. s djainu ǀ ſtu nespodobnih rod. mn. miſil imate ǀ ſuper ſtoj tem nespodobnem daj. mn. dellam ǀ nespodobne tož. mn. m offertne gvante ſi sazhela noſſit ǀ kadar ſte ſiti sazhnete klaffat, inu druge nespodobne tož. mn. ž rizhy tribat ǀ nespodobna tož. mn. s della nyh viſokim ſtanu ſo dopernaſhali primer.> Ah more kejkaj hushiga, ali nespodobnishiga rod. ed. s na ſvejtu ſe shlishat, kakor G: Boga v' Cerkvi reshalit ǀ nezh nespodobnishiga rod. ed. s ſe nemore najti per enimu Firshtu, ali Ceſarju, kakor kader je terd, oster, inu neuſmilen ǀ Ceſar Domitianus she nespodobnishi tož. mn. s della je dopernashal
Prekmurski
nèspodòbno prisl. nespodobno: tebé pa oh jaj! 'zitka mojega neſzpodobno odvrgao KŠ 1754, 231; vi znáte, kak neſzpodobno je mou'zi 'Zidovi ſze pridrü'ziti, ali iti klidém zdrügoga národa KŠ 1771, 737
Vorenc
Vorenc
nespodobno prisl., F4, abúti, neſpodobnu, ali ẛanikernu vshivati, ali nuzati, ẛanuzati; illicitè, neſpodobnu; inconvenienter, neſpodobnu; indecenter, neſpodobnu
Svetokriški
nespodobno prisl. nespodobno: vy vashim otrokam perpustite vſe, kar ony nespodobnu hozheio ǀ tajſtem pervolit je nespodobnu ǀ nespodobnu nikiteri ludje v' Zerkuah ſe sadershè
Besedje16
nespodobno1 prisl. ♦ P: 14 (TR 1558, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, DPa 1576, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603); (nespodobno/ne spodobno) prisl. ♦ P: 1 (TPo 1595)
Besedje16
Besedje16
Svetokriški
nesramno prisl. nespodobno, nečisto: od ſtu pak shenskih pershon kumai deſſet neſramnu shivè ǀ pred ozhmy imash oblizhe taiſte pershone, katiro nesramnu lubish ǀ kulikajn krat ſi ti sapelalu moje ozhy, de nesramnu ſim gledal, moje vſheſſa de klafaine ſo poshlushale, moje roke de nesramnu ſo tipale ǀ nezhistu, inu nesramnu je shivela v' tem mesti Antverpia ǀ Olophernes ſilnu neſramnu ſe je bil v' tajſto ſalubil ǀ v'mei shenami je cell dan ſedel, inu predil shnimi fatal, norzhje tribal, neſramnv govuril, inu dellal primer.> Henricus vſak dan je taiſto s'danarjami oskerbel, ali ona hudobna she neshramnishi je shivela
Prekmurski
rúžnogúčanje -a s prostaško, nespodobno govorjenje: Zdaj pa doli dejte i vi vſza eta preklinyanye, rú'znogúcsanye, zvüſzt vaſi KŠ 1771, 608
Svetokriški
sovražiti -im nedov. sovražiti: veliku shenskih Perſon ſó sazhele ta golufni ſvejt ſaurashit nedol. ǀ kadar edn ſe reſiesi, sazhne ſe kregat, smeriat, saurashit nedol., klet, inu shentovati Boga ǀ ta hudobni ſvejt vuzhj, namrezh, de ta nepriatel ſe imà ſourashit nedol. ǀ aku pak njega ſaurashish 2. ed. ǀ ti saurashish 2. ed. tuoiga blisniga ǀ Kaj je tedaj tebi ſturil taiſti, kateriga ſourashish 2. ed., de ga nemorish vidit ǀ sa volo moje dobrute, inu miloſti, mene Sourashish 2. ed. ǀ nedopade, G: Bogu molitva teh greshnih dush, temuzh jo ſaurashi 3. ed. ǀ ta loterska Krajliza Iezabel ga taku saurashi 3. ed., de ſe more veno strashno pushavo skriti ǀ lubit tiga, kateri vas ſourashi 3. ed. ǀ greh ſaurishi 3. ed. ǀ neſaurashi +3. ed. … vidra ribo ǀ kar ſmo poprej lubili ſaurashimo 1. mn. ǀ Semlo lubite, inu Nebeſſa ſaurashite 2. mn. ǀ s' eno maihino shkodo ſe praudate, prepirate, kregate ſourashite 2. mn. ǀ ta Kateri ym reſnizo govori, ga ſaurashio 3. mn. ǀ O prevelika hudobnoſt teh ludy, de ſauraſhio 3. mn. taiſte, kateri resnizo govorè ǀ vſy ga ſourashio 3. mn. ǀ ludje nesposnajo nijh stuarnika, nijh Boga, nijh Isvelizharja, inu Odreshenika, temuzh tega Saurashyo 3. mn. ǀ ony obeniga neſaurashio +3. mn. ǀ vezhkrat tu ſe je sgudilu, de en brat tiga drugiga je ſaurashil del. ed. m ǀ on je vſelei Mashnike saurashil del. ed. m ǀ ta hudobni Ceſſar Maximinus, kateri je ſourashil del. ed. m Chriſtuſa ǀ kar ſmo ſaurashili del. mn. m lubimo ǀ Iudouſka Goſpoda, katera to Nedolshnoſt Nebeshko Chriſtuſa Ieſuſa je ſaurashila del. ed. ž ǀ Krajliza Jezabel je saurashila del. ed. ž ǀ nespodobno, inu greshno lubeſan mozhnù je ſauraſhila del. ed. ž ǀ Judje bodo ſourashili del. mn. m, pregainali, inu morili Jogre ǀ ſo ga saurashili del. mn. m ǀ ſo ga ſhe vezh ſaurashli del. mn. m ǀ Tij nevoshlivi Cainij bi neſaurashili +del. mn. m ſvoje blishne, inu bratie ǀ ſa volo nje golufne kunshti vſe shivali ſo jo ſaurashile del. mn. ž sovražiti se sovražiti se: ſe bere od Remula, inu Romula, katera brata ſta ſe tulikain ſaurashila del. dv. m ǀ ſe nej ſo ſavrashili del. mn. m, temuzh kakor dobri bratje ſe ſo lubili
Število zadetkov: 19
Dostopnost