amatêr -ja m (ȇ)
1. kdor se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim; ljubitelj: s slikarstvom se ukvarja kot amater; fotograf, igralec amater; tečaj za voznike amaterje
2. slabš. kdor nestrokovno, površno opravlja kako delo: imajo dovolj strokovnjakov in ne potrebujejo amaterjev
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
amaterízem -zma m (ī)
1. ukvarjanje s čim iz veselja; nepoklicna dejavnost, ljubiteljstvo: dramski, glasbeni amaterizem; profesionalizem in amaterizem
2. slabš. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela: iskanje tujih napak vas bo potisnilo še globlje v blato amaterizma
1. ukvarjanje s čim iz veselja; nepoklicna dejavnost, ljubiteljstvo: dramski, glasbeni amaterizem; profesionalizem in amaterizem
2. slabš. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela: iskanje tujih napak vas bo potisnilo še globlje v blato amaterizma
SSKJ²
amatêrka -e ž (ȇ)
1. ženska, ki se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim; ljubiteljica: preden je prišla h gledališču, je nastopala kot amaterka
2. slabš. ženska, ki nestrokovno, površno opravlja kako delo: v tej stvari si pač še amaterka
1. ženska, ki se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim; ljubiteljica: preden je prišla h gledališču, je nastopala kot amaterka
2. slabš. ženska, ki nestrokovno, površno opravlja kako delo: v tej stvari si pač še amaterka
Pravopis
amatêrski -a -o; bolj ~ (ȇ) ~a gledališka skupina nepoklicna, ljubiteljska; slabš. ~o podajanje besedila |nestrokovno, površno|
amatêrskost -i ž, pojm. (ȇ)
amatêrskost -i ž, pojm. (ȇ)
SSKJ²
amatêrstvo -a s (ȇ)
1. ukvarjanje s čim iz veselja; nepoklicna dejavnost, ljubiteljstvo: alpinizem je zanj predvsem amaterstvo; gledališko amaterstvo
2. slabš. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela: to ni umetnost, to je amaterstvo
1. ukvarjanje s čim iz veselja; nepoklicna dejavnost, ljubiteljstvo: alpinizem je zanj predvsem amaterstvo; gledališko amaterstvo
2. slabš. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela: to ni umetnost, to je amaterstvo
Celotno geslo
Sinonimni
délati -am nedov.
1.
2.
kaj uresničevati dejanje, dejavnost, imenovano v predmetnem določilu
SINONIMI:
opravljati1, počenjati, početi2, zastar. činiti, publ. operirati, publ. prakticirati, ekspr. uganjati
GLEJ ŠE SINONIM: delovati, delovati, delovati, izdelovati, oglašati se, pridobivati, ravnati, sestavljati, učinkovati
GLEJ ŠE: zaposlen, brsteti, drvariti, garati2, izpisovati, kozolec, obračunavati, posiljevati, poskus, poskus, pretiravati, pretiravati, pretiravati, preval1, preval1, preval1, prizadevati si, razgrajati, rediti se, režija, režija, spuščati, stati3, uradnik
GLEJ ŠE: zaposlen, brsteti, drvariti, garati2, izpisovati, kozolec, obračunavati, posiljevati, poskus, poskus, pretiravati, pretiravati, pretiravati, preval1, preval1, preval1, prizadevati si, razgrajati, rediti se, režija, režija, spuščati, stati3, uradnik
SSKJ²
diletánt in diletànt -ánta m (ā á; ȁ á)
1. kdor se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim; ljubitelj: pevski zbor je vodil diletant; diletanti so nastopili celo v gledališču / na tem področju sem le diletant
2. slabš. kdor nestrokovno, površno opravlja kako delo: je diletant, frazer, ne pa strokovnjak; vse svoje življenje bo ostal diletant; ta igralec je pravi diletant
1. kdor se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim; ljubitelj: pevski zbor je vodil diletant; diletanti so nastopili celo v gledališču / na tem področju sem le diletant
2. slabš. kdor nestrokovno, površno opravlja kako delo: je diletant, frazer, ne pa strokovnjak; vse svoje življenje bo ostal diletant; ta igralec je pravi diletant
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
diletantízem -zma m (ī)
slabš. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela: tako pisanje je diletantizem; očitajo mu diletantizem; gledališki diletantizem; boj zoper sleherni diletantizem v stroki; zmaga umetnosti nad diletantizmom
slabš. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela: tako pisanje je diletantizem; očitajo mu diletantizem; gledališki diletantizem; boj zoper sleherni diletantizem v stroki; zmaga umetnosti nad diletantizmom
SSKJ²
diletántka -e ž (ā)
1. ženska, ki se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim; ljubiteljica: razstavlja slikarka diletantka
2. slabš. kdor nestrokovno, površno opravlja kako delo: ta igralka je prava diletantka
1. ženska, ki se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim; ljubiteljica: razstavlja slikarka diletantka
2. slabš. kdor nestrokovno, površno opravlja kako delo: ta igralka je prava diletantka
SSKJ²
diletántstvo -a s (ā)
1. slabš. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela: preseda mi že njegovo diletantstvo
2. ukvarjanje s čim iz veselja; nepoklicna dejavnost, ljubiteljstvo: razvoj dramatskega diletantstva na podeželju
1. slabš. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela: preseda mi že njegovo diletantstvo
2. ukvarjanje s čim iz veselja; nepoklicna dejavnost, ljubiteljstvo: razvoj dramatskega diletantstva na podeželju
Terminološka
DNK
V delovnem učbeniku za biologijo v 9. razredu sem opazila, da se uporablja kratica DNA in ne kratica DNK . To velja tudi za učbenik za biologijo za gimnazijske programe Biologija celice in genetika . Poleg tega sem v Angleško-slovenskem slovarju izbranih izrazov iz biokemije in molekularne biologije prebrala, da naj bi se kratica DNK uporabljala samo v poljudnih besedilih in ne v strokovnih prispevkih ali učbenikih. Kratici označujeta nukleinsko kislino, ki je nosilec dednega zapisa vseh organizmov. Prosim za mnenje, zakaj se zdi, da je slovenska kratica primerna samo še za poljudna besedila.
V delovnem učbeniku za biologijo v 9. razredu sem opazila, da se uporablja kratica DNA in ne kratica DNK . To velja tudi za učbenik za biologijo za gimnazijske programe Biologija celice in genetika . Poleg tega sem v Angleško-slovenskem slovarju izbranih izrazov iz biokemije in molekularne biologije prebrala, da naj bi se kratica DNK uporabljala samo v poljudnih besedilih in ne v strokovnih prispevkih ali učbenikih. Kratici označujeta nukleinsko kislino, ki je nosilec dednega zapisa vseh organizmov. Prosim za mnenje, zakaj se zdi, da je slovenska kratica primerna samo še za poljudna besedila.
SSKJ²
etimologíja -e ž (ȋ)
jezikosl. veda o zgodovini besed, posebno njihovega izvora in pomena: ukvarjati se z etimologijo; strokovnjak za etimologijo
// razlaga izvora besede: objaviti nekaj novih etimologij; najti etimologijo besede izvor besede / ljudska etimologija (nestrokovno) razlaganje izvora besed po slučajni podobnosti
jezikosl. veda o zgodovini besed, posebno njihovega izvora in pomena: ukvarjati se z etimologijo; strokovnjak za etimologijo
// razlaga izvora besede: objaviti nekaj novih etimologij; najti etimologijo besede izvor besede / ljudska etimologija (nestrokovno) razlaganje izvora besed po slučajni podobnosti
Celotno geslo
eSSKJ
folklorístični folklorístična folklorístično pridevnik [folklorístični]
- 1. ki je v zvezi s folkloristi 1. ali folkloristiko 1.
- 2. ki je v zvezi s folklorizmom, folkloro 1.
- 3. v obliki folklorističen, ekspresivno ki kaže, izraža vzorce mišljenja in delovanja na določenem področju, navadno znotraj določene skupine ljudi; SINONIMI: ekspresivno folklorni
Celotno geslo
eSSKJ
folklorízem folklorízma samostalnik moškega spola [folklorízəm]
- iz etnologije poustvarjanje, interpretiranje značilnih prvin folklore v sodobnosti, navadno nekritično, nestrokovno
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
eSSKJ
grafológ grafológa samostalnik moškega spola [grafolók grafológa]
- 1. kdor se ukvarja s proučevanjem pisave za ugotavljanje človekovega značaja
- 2. strokovnjak, ki se ukvarja s forenzičnim preiskovanjem pisave za ugotavljanje istovetnosti avtorstva rokopisov
SSKJ²
katalogizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
popisovati (knjige, časopise) za katalog: nestrokovno katalogizirati / katalogizirati svetovno literaturo / katalogizirati knjige
popisovati (knjige, časopise) za katalog: nestrokovno katalogizirati / katalogizirati svetovno literaturo / katalogizirati knjige
Pravopis
láičen -čna -o (á) ~o pojmovanje česa nestrokovno
láični -a -o (á) ~ apostolat; ~a inteligenca posvetno izobraženstvo
láičnost -i ž, pojm. (á)
láični -a -o (á) ~ apostolat; ~a inteligenca posvetno izobraženstvo
láičnost -i ž, pojm. (á)
Pravopis
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 69
Dostopnost