Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Pravopis

Zadetki iskanja

Pravopis
Dôlge Njíve -ih Njív [u̯g] ž mn., zem. i. (ó í ó ȋ) |pri Škofji Loki|: na ~ih ~ah
dolgonjívski -a -o [u̯g] (ȋ)
Dolgonjívec -vca [u̯g] m z -em preb. i. (ȋ)
Dolgonjívka -e [u̯g] ž, preb. i. (ȋ)
Dolgonjívčev -a -o [u̯g] (ȋ)
Pravopis
ozára -e ž (ȃ) |travnat svet na koncu njive|: kositi, pasti po ~ah
Pravopis
ponjáva -e ž (ȃ) pokriti tovor s ~o; poud.: dolge ~e žita |njive|; valovita ~ morja |morje|
Pravopis
površína -e ž (í) tkanina z grobo ~o; ~ kocke; dihalna ~ pljuč; izginiti pod ~o jezera; obdelovalne ~e; publ. njivske ~e njive
Pravopis
prioráti -ôrjem in prioráti -órjem dov., nam. prioràt; prioránje; drugo gl. orati (á ó; á ọ́) kaj ~ še eno brazdo na robu njive; ~ na konec njive
Pravopis
brámor -ja m z -em živ. (á) pregnati ~e z njive; neživ., pojm. zdraviti volu ~ |vnetje v gobcu|
Pravopis
bréžen -žna -o (ẹ́; ẹ̑) redk. ~e skale obrežne; pokr. severovzh. ~ svet nagnjen, strm
bréžno -ega s (ẹ́; ẹ̑) pokr. severovzh. nagnjen, strm svet: imeti njive na, v ~em
bréžnost -i ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑)
Pravopis
dokupováti -újem nedov. dokupovánje; drugo gl. kupovati (á ȗ) kaj ~ pašnike in njive
Pravopis
gnojítev -tve ž, pojm. (ȋ) ~ njive
Pravopis
jéža2 -e ž (ẹ́) spustiti se po ~i; z ~ami ločene njive
Pravopis
kalcifikácija -e ž, pojm. (á) ~ njive apnjenje; ~ žil apnenje
Pravopis
kônec1 -nca m s -em mest. mn. tudi koncéh (ó) zorati oba ~a njive; razburljiv ~ tekme; poud.: Na vse ~e se je videlo |na vse strani|; severni ~ dežele |del|; najti kakšen ~ vrvi |kos, del|; publ. vrniti se po ~u prireditve po prireditvi; pešaj. opraviti delo s ~em aprila konec aprila; poud. Zaloga gre h ~u |zmanjkuje je|; omilj. iti svojemu ~u naproti |bližati se smrti|; poud.: storiti, vzeti ~ |umreti, poginiti, ubiti se|; biti do ~a izčrpan |popolnoma|
Pravopis
nèpožét -a -o (ȅẹ̑) ~e njive; Žito je še ~o
nèpožétost -i ž, pojm. (ȅẹ̑)
Pravopis
obrónek -nka m (ọ̑) grmovje na ~ih gozdov; neobč.: z ~i ločene njive z ježami; drevje na ~u hriba na pobočju; ~, nastal po rani brazgotina
Pravopis
odnášati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; odnášanje (ȃ) koga/kaj ~ kamenje z njive; Tok ga ~a od brega; brezos. Čoln ~a na odprto morje
Pravopis
ónega -- -- kaz. svoj. zaim. ed. moške oddaljene osebe (ọ̑) ~ njive
Pravopis
pobráti -bêrem dov., 3. os. mn., privzdig. poberó, nam. pobràt; drugo gl. brati (á é) koga/kaj ~ kamenje z njive; poud.: Bolezen ga je zelo pobrala |zelo je shujšal|; ~ pete |oditi, pobegniti|; knj. pog. Omare ~ejo preveč prostora zasedejo; pobrati komu kaj ~ otroku igrače
pobráti jo -bêrem jo (á é) knj. pog., poud. |oditi, zbežati|: ~ ~ ob pretepu
pobráti se -bêrem se (á ȇ) ~ ~ s tal; slabš. ~ ~ od doma |oditi|; knj. pog. ~ ~ po bolezni opomoči si
Pravopis
pognojèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) zorane in ~e njive
pognojênost -i ž, pojm. (é)
Pravopis
prepláviti -im tudi preplavíti -ím dov. preplávil -a tudi preplávil -íla, nam. preplávit tudi preplavít/preplavìt; preplávljenje tudi preplavljênje; drugo gl. pláviti (á ȃ; ȃ; í/ȋ í) koga/kaj Potok je preplavil njive; poud.: Preplavilo ga je veselje |postal je zelo vesel|; Mesto so preplavili begunci |se pojavili v veliki množini|; preplaviti kaj z/s čim ~ mesto z letaki
Pravopis
priríti -ríjem dov., nam. prirít/prirìt; prirítje; drugo gl. riti (í ȋ) Prašič je priril do konca njive; poud. ~ do pomladi |prebiti, preživeti|
Število zadetkov: 24