Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

čòf medmet
    1. posnema zvok ob skoku, padcu v vodo
      1.1. ponazarja skok, padec, met, navadno v vodo
      1.2. ponazarja udarec, navadno v obraz
    2. ponovljeno posnema zvok pri hoji, skakanju po plitki vodi, blatu ali ponazarja tako hojo, skakanje
    3. kot samostalnik, ekspresivno skok, padec v vodo
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema zvok ob padcu v vodo, blato
gladkonósi gladkonósa gladkonóso pridevnik [glatkonósi]
STALNE ZVEZE: gladkonosi netopir
ETIMOLOGIJA: gladek + nos
inhalácija inhalácije samostalnik ženskega spola [inhalácija]
    1. vnašanje, zajemanje vodnih hlapov, zdravila, zdravilne učinkovine v dihala; SINONIMI: inhaliranje
    2. nehoteno, neželeno vnašanje česa v telo skozi dihala; SINONIMI: inhaliranje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Inhalation, frc. inhalation iz poznolat. inhālātiō, glej inhalirati
inhalátor inhalátorja samostalnik moškega spola [inhalátor]
    1. priprava za vnašanje, zajemanje vodnih hlapov, zdravila, zdravilne učinkovine v dihala
      1.1. zdravilo, ki se v dihala vnaša, zajema s pomočjo te naprave
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Inhalator, frc. inhalateur, it. inhalatore, iz inhalirati
inhalíranje inhalíranja samostalnik srednjega spola [inhalíranje]
    1. vnašanje, zajemanje vodnih hlapov, zdravila, zdravilne učinkovine v dihala; SINONIMI: inhalacija
    2. vnašanje, zajemanje česa v pljuča, zlasti dima pri kajenju
      2.1. nehoteno, neželeno vnašanje česa v telo skozi dihala; SINONIMI: inhalacija
ETIMOLOGIJA: inhalirati
izcédek izcédka samostalnik moškega spola [iscédək]
    1. tekoča snov, ki se izceja iz česa
      1.1. tekoča snov, ki se izceja iz telesa, zlasti pri vnetju
ETIMOLOGIJA: izcediti
khm medmet
    1. tudi s ponovljeno črko m posnema odkašljevanje, odhrkovanje zlasti zaradi obotavljanja, zbujanja pozornosti
    2. izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja spregovoriti
      2.1. izraža, da ima govorec pomisleke
      2.2. tudi s ponovljeno črko m uporablja se, preden govorec navadno ne neposredno ubesedi kočljivo misel
    3. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike
    4. kot samostalnik, tudi ponovljeno, tudi s ponovljeno črko m izraz pomisleka, opozorila
ETIMOLOGIJA: z vzglasnim zapornikom okrepljeno mhm
merlót merlóta samostalnik moškega spola [merlót]
    1. vinska trta s temno modrimi grozdi, ki se goji v toplih in suhih krajih in iz katere pridelujejo več vrst vin, po izvoru iz Francije
      1.1. rdeče vino s sadno aromo jagodičevja iz grozdja te trte
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz furl. merlot, it. merlòt ali frc. merlot, iz furl., it. merlo, frc. merle ‛ptica kos’ < lat. merula, prvotno torej ‛pijača takšne barve kot kos’
mìš míši samostalnik ženskega spola [mìš]
    1. manjši glodalec s koničastim gobcem, zaobljenimi ušesi in daljšim golim repom; primerjaj lat. Mus
    2. z dlanjo vodljiva naprava, navadno s tipkami in kolescem, za premikanje kazalca po računalniškem zaslonu in izvedbo ukazov; SINONIMI: miška
STALNE ZVEZE: belonoga miš, gozdna miš, hišna miš, poljska miš, pritlikava miš, slepe miši
FRAZEOLOGIJA: igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, igrati se slepe miši (s kom, s čim), kot siva miš, moker kot miš, ni ne tič ne miš, reven kot cerkvena miš, siva miš, tih kot miš, tiho kot miš, Ko mačke ni doma, miši plešejo., Mačka miško, miš pšeničko., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši., Tresla se je gora, rodila se je miš.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. myšь, hrv., srb. mȉš, rus. mýšь, češ. myš < pslov. *myšь = stind. mū́ṣ-, gr. mȳ̃s, lat. mūs, alb. mi, stvnem. mūs, nem. Maus, ags. mūs, angl. mouse < ide. *mūs-, to verjetno iz *meu̯s- ‛hitro se premikati’ in ‛krasti’ - več ...
mljásk in mljàsk medmet
    1. posnema zvoke pri hranjenju s čim okusnim
      1.1. posnema zvoke pri lizanju, oblizovanju
      1.2. izraža, da govorec okuša, vonja kaj okusnega, si to predstavlja
    2. ekspresivno izraža, da se kdo zdi govorcu telesno privlačen
    3. kot pridevnik, ekspresivno ki je okusen, slasten
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. mljȁsk iz mljȁskati ‛cmokati’, sorodno z mlaskati
očístiti očístim dovršni glagol [očístiti]
    1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počistiti
      1.1. v obliki očistiti se postati prost umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.2. odstraniti neuporabne, neužitne dele hrane, živil
      1.3. odstraniti umazanijo, neželene snovi z dela telesa v skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.4. narediti, povzročiti, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: počistiti
      1.5. v obliki očistiti se postati prost česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega
FRAZEOLOGIJA: očistiti se grehov, očistiti Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: čistiti
ôsel ôsla samostalnik moškega spola [ôsəu̯ ôsla]
    1. konju podobna domača žival z dolgimi uhlji; primerjaj lat. Equus africanus asinus
      1.1. samec te živali
    2. iz zoologije konju podoben kopitar z dolgimi uhlji; primerjaj lat. Asinus
    3. podoba, predmet, ki predstavlja konju podobno domačo žival z dolgimi uhlji
    4. slabšalno kdor je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno bik
FRAZEOLOGIJA: delati osla iz koga, imeti koga za osla, kazati osle (komu), kronan osel, presedlati s konja na osla, star osel, trmast kot osel, Osel gre samo enkrat na led.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. osьlъ, hrv. ȍsao, rus. osël, češ. osel < pslov. ali slovan. *osьlъ, prevzeto prek germ., prim. got. asilus, iz lat. asellus ‛osliček’, iz asinus ‛osel’ - več ...
osivél osivéla osivélo tudi osivèl osivéla osivélo pridevnik [osivéu̯ osivéla osivélo] tudi [osivèu̯ osivéla osivélo]
    2. ki je dobil sivo barvo las, dlak; SINONIMI: posivel
FRAZEOLOGIJA: osivela glava
ETIMOLOGIJA: osiveti
ozkonósi ozkonósa ozkonóso pridevnik [oskonósi]
STALNE ZVEZE: ozkonosa opica
ETIMOLOGIJA: ozek + nos
prašíčji prašíčja prašíčje pridevnik [prašíčji] ETIMOLOGIJA: prašič
prehládni prehládna prehládno pridevnik [prehládni] ETIMOLOGIJA: prehlad
prehlajèn prehlajêna prehlajêno pridevnik [prehlajèn]
    2. ki ga prizadene vnetje sluznice
ETIMOLOGIJA: prehladiti
rinítis rinítisa samostalnik moškega spola [rinítis]
    iz medicine vnetje nosne sluznice z močnim vodenim izcedkom
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. rhinitis, iz gr. rhīs ‛nos’
róbec róbca samostalnik moškega spola [róbəc]
    1. izdelek iz manjšega kosa blaga ali mehkega papirja kvadratne oblike zlasti za brisanje nosu
    2. starinsko ruta
STALNE ZVEZE: veliki robec
ETIMOLOGIJA: = hrv. rúbac < *rǫbьcь iz pslov. *rǫbъ ‛kar je odsekano, odrezano, kos tkanine’, podobno kot hrv. rȗblje ‛perilo’, rus. rubáška ‛srajca’
séter sétra tudi séterja samostalnik moškega spola [sétər] tudi [séter]
    velik pes s srednje dolgo rahlo valovito dlako, vitkim telesom in daljšimi povešenimi uhlji
STALNE ZVEZE: angleški seter, irski seter
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. setter iz set v pomenu ‛pokazati, kje je divjad’ - več ...
Število zadetkov: 27