novíc -a m z -em člov. (ȋ) neobč. ~ pri jezuitih novinec
novíca -e ž, člov. (í; ȋ) neobč. novinka
novíčev -a -o (ȋ) neobč.
novíčin -a -o (ȋ) neobč.
Zadetki iskanja
Pravopis
SSKJ²
novíca1 -e ž (í)
1. navadno neposredno sporočilo o čem novem: novica se je hitro razširila; izvedeti, objaviti, posredovati, sporočiti novico; dobra, slaba, vesela, žalostna novica; novica o nesreči / dnevne, zadnje novice
♦ film. filmske novice kratek film o najnovejših dogodkih
// mn., zastar. časopis: brati v novicah / Kmetijske in rokodelske novice
2. nar. novi davek, nova davščina: ti pa zidaj nove šole, plačuj novico (Prežihov)
1. navadno neposredno sporočilo o čem novem: novica se je hitro razširila; izvedeti, objaviti, posredovati, sporočiti novico; dobra, slaba, vesela, žalostna novica; novica o nesreči / dnevne, zadnje novice
♦ film. filmske novice kratek film o najnovejših dogodkih
// mn., zastar. časopis: brati v novicah / Kmetijske in rokodelske novice
2. nar. novi davek, nova davščina: ti pa zidaj nove šole, plačuj novico (Prežihov)
SSKJ²
Pravopis
Pleteršnik
novíca 1., f. 1) die Neuigkeit; — 2) eine neue Steuer, Mur., Cig.; novice nakladati, Jsvkr.; za posebne potrebe mora biti posebna novica po tri od sto, Vod. (Izb. sp.); — die Contribution: novica ali drugi deželski davki, Ces. razglas iz l. 1781.
Pleteršnik
novica samostalnik ženskega spola
Svetokriški
novica -e ž nov davek: Kadar ohernia meni naprei poſtavi, de bi imel mojmu podvershenimu folku nepravizhne novize tož. mn. naloshit (II, 271) ǀ Imate hudo Gospoisko, ſe zhes taiſto toshite, de vam novize tož. mn. nakladaio (V, 330)
Črnovrški
Jezikovna
Število zadetkov: 14
Dostopnost