alarmánten -tna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȃ; ȃ) poud. ~a novica |razburljiva, vznemirljiva|
alarmántnost -i ž, pojm. (ȃ) poud. |razburljivost, vznemirljivost|
Zadetki iskanja
Pravopis
Pravopis
alarmírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; alarmíranje (ȋ) koga/kaj ~ gasilce, policijo obvestiti, opozoriti; Novica je alarmirala vse prebivalce vznemirila, razburila
Pravopis
drégniti -em dov. drégnjen -a; drégnjenje (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ znanca, naj molči; poud. Novica ga je neprijetno dregnila |prizadela, vznemirila|; dregniti koga z/s čim ~ sošolca s komolcem; poud. ~ prijatelja z očitkom |prizadeti, vznemiriti|; dregniti v kaj ~ ~ ogenj; poud.: ~ ~ bistvo spora |opozoriti nanj|; ~ ~ osje, sršenje gnezdo |povzročiti razburjenje|
Pravopis
íti grém in íti grèm dvovid. grémo in grêmo, star. gremò, gréste in grêste, star. grestè, gredó in gredò in grêjo, star. grejò, bom šèl in pójdem itd.; pójdi -te tudi -íte, pokr. ídi -te, nedov. gredóč, star. idóč; šèl [šə̀u̯] šlà šlò tudi šló (íti/ȋti grẹ́m/grȅm, grẹ́mo/grémo, star. gremȍ, grẹ́ste/gréste, star. grestȅ, gredọ́/gredȍ/gréjo, star. grejȍ, pọ́jdem; pọ́jdi/pọ̑jdi; šə̏l šlȁ šlȍ/šlọ́)
1. ~ domov, mimo, peš; iti k/h komu/čemu ~ k frizerju; knj. pog. Ni še šel k izpitu opravljal izpita; Vsak dan gre na pokopališče; iti na kaj ~ ~ koncert; knj. pog. Si že šel na operacijo Si se že dal operirati; omilj. ~ ~ drugi svet |umreti|; ~ po opravkih; ~ za zaslužkom; ~ čakat brata; knj. pog. Popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; knj. pog.: Iz rane gre kri teče, se cedi; Mleko gre čez prekipeva; Novica je šla od vasi do vasi se je širila; Že tri dni gre sneg sneži; Po nekaterih krajih je šla toča je padala; Kdaj gre vlak odpelje; knj. pog. iti z/s čim ~ s pinceto v rano seči; ~ s svinčnikom čez stran potegniti; ~ s telesom preveč naprej nagniti se; neknj. pog. iti skozi Njena prošnja je šla skozi je bila ugodno rešena; kletv. Pojdi nekam, k vragu, se solit
2. Ključ ne gre v ključavnico; knj. pog.: Barvi ne gresta skupaj se ne ujemata, skladata; Cesta gre čez hrib je speljana; Meso gre rado od kosti se rado loči; Ura gre na enajsto kmalu bo enajst; omilj. ~ na stran |opraviti malo, veliko potrebo|; publ. ~ k filmu postati filmski igralec, filmska igralka; ~ k partizanom, °v partizane; knj. pog. Tudi najmlajši je že šel v službo je že zaposlen; °V kateri razred greš hodiš; knj. pog. iti za kaj ~ ~ šoferja postati šofer; ~ ~ poroka biti porok; brezos. Šlo je na jesen
3. Zdravljenje gre počasi; žarg.: Blago je že davno šlo pošlo; Knjiga gre se dobro prodaja; Veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža; Trgovina gre dobro dobro uspeva; Žarnica je šla je pregorela; poud. ~ nad koga |napasti koga, spopasti se s kom|; knj. pog. iti komu/čemu Matematika mu ne gre je ne obvlada; Polenta mu ne gre ne tekne; poud., z nedoločnikom Vse naredi zate, ti pa mu greš nagajati |mu nagajaš|; s smiselnim osebkom iti komu/čemu Gre mu dobro; knj. pog. iti komu/čemu za koga/kaj Gre mu za napredek prizadeva si, trudi se; iti z/s kom/čim S podjetjem ne gre najbolje; brezos. iti za koga/kaj Tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; Kadar gre za človeka, se je treba potruditi; Za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo; poud. Gre za življenje in smrt |usodno je|; poud., z nedoločnikom ali stavčno Ne gre dvomiti o tem |ni mogoče|; Ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa lenaril |ni dopustno|; Poskušal je vstati, pa ni šlo |ni mogel|
íti se grém se in íti se grèm se (í/ȋ ẹ́; í/ȋ ȅ) kaj ~ ~ slepe miši; iron. ~ ~ znanstvenika |hoteti biti znanstvenik|; Kaj se pa greste |Kaj delate, počenjate|; s smiselnim osebkom iti se komu Ne gre se mi še domov |Ne da se mi še iti domov|; brezos. ●iti se za kaj Za kaj se gre? Za kaj gre
1. ~ domov, mimo, peš; iti k/h komu/čemu ~ k frizerju; knj. pog. Ni še šel k izpitu opravljal izpita; Vsak dan gre na pokopališče; iti na kaj ~ ~ koncert; knj. pog. Si že šel na operacijo Si se že dal operirati; omilj. ~ ~ drugi svet |umreti|; ~ po opravkih; ~ za zaslužkom; ~ čakat brata; knj. pog. Popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; knj. pog.: Iz rane gre kri teče, se cedi; Mleko gre čez prekipeva; Novica je šla od vasi do vasi se je širila; Že tri dni gre sneg sneži; Po nekaterih krajih je šla toča je padala; Kdaj gre vlak odpelje; knj. pog. iti z/s čim ~ s pinceto v rano seči; ~ s svinčnikom čez stran potegniti; ~ s telesom preveč naprej nagniti se; neknj. pog. iti skozi Njena prošnja je šla skozi je bila ugodno rešena; kletv. Pojdi nekam, k vragu, se solit
2. Ključ ne gre v ključavnico; knj. pog.: Barvi ne gresta skupaj se ne ujemata, skladata; Cesta gre čez hrib je speljana; Meso gre rado od kosti se rado loči; Ura gre na enajsto kmalu bo enajst; omilj. ~ na stran |opraviti malo, veliko potrebo|; publ. ~ k filmu postati filmski igralec, filmska igralka; ~ k partizanom, °v partizane; knj. pog. Tudi najmlajši je že šel v službo je že zaposlen; °V kateri razred greš hodiš; knj. pog. iti za kaj ~ ~ šoferja postati šofer; ~ ~ poroka biti porok; brezos. Šlo je na jesen
3. Zdravljenje gre počasi; žarg.: Blago je že davno šlo pošlo; Knjiga gre se dobro prodaja; Veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža; Trgovina gre dobro dobro uspeva; Žarnica je šla je pregorela; poud. ~ nad koga |napasti koga, spopasti se s kom|; knj. pog. iti komu/čemu Matematika mu ne gre je ne obvlada; Polenta mu ne gre ne tekne; poud., z nedoločnikom Vse naredi zate, ti pa mu greš nagajati |mu nagajaš|; s smiselnim osebkom iti komu/čemu Gre mu dobro; knj. pog. iti komu/čemu za koga/kaj Gre mu za napredek prizadeva si, trudi se; iti z/s kom/čim S podjetjem ne gre najbolje; brezos. iti za koga/kaj Tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; Kadar gre za človeka, se je treba potruditi; Za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo; poud. Gre za življenje in smrt |usodno je|; poud., z nedoločnikom ali stavčno Ne gre dvomiti o tem |ni mogoče|; Ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa lenaril |ni dopustno|; Poskušal je vstati, pa ni šlo |ni mogel|
íti se grém se in íti se grèm se (í/ȋ ẹ́; í/ȋ ȅ) kaj ~ ~ slepe miši; iron. ~ ~ znanstvenika |hoteti biti znanstvenik|; Kaj se pa greste |Kaj delate, počenjate|; s smiselnim osebkom iti se komu Ne gre se mi še domov |Ne da se mi še iti domov|; brezos. ●iti se za kaj Za kaj se gre? Za kaj gre
Pravopis
krêpek -pka -o in krepák krêpka -ó; -êjši -a -e (é; ȃ é ọ̑; ȇ) ~ fant; poud.: ~ spanec |trden|; ~i zobje |močni|; ~a hrana |zelo hranljiva, kalorična|; ~a laž |velika, očitna|; ~e poteze obraza |zelo vidne, izrazite|; ~a psovka |groba, žaljiva|
krêpki -a -o (é) ~ tisk
krêpka -e ž, rod. mn. -ih (é) poud. Ta je pa res ~ |Ta novica, izjava je težko verjetna|
krêpko -ega s, pojm. (é) poud. spiti kaj ~ega |žganje|
krêpkost -i tudi krepkóst -i ž, pojm. (é; ọ̑)
krêpki -a -o (é) ~ tisk
krêpka -e ž, rod. mn. -ih (é) poud. Ta je pa res ~ |Ta novica, izjava je težko verjetna|
krêpko -ega s, pojm. (é) poud. spiti kaj ~ega |žganje|
krêpkost -i tudi krepkóst -i ž, pojm. (é; ọ̑)
Pravopis
Pravopis
nèpotŕjen -a -o (ȅŕ) za vojsko ~ mladenič; ~a listina; publ. ~a novica nepreverjena
nèpotŕjenost -i ž, pojm. (ȅŕ)
nèpotŕjenost -i ž, pojm. (ȅŕ)
Pravopis
Pravopis
nèrazveseljív -a -o (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí) ~a novica; omilj. Stanje je ~o |slabo|
nèrazveseljívost -i ž, pojm. (ȅí)
nèrazveseljívost -i ž, pojm. (ȅí)
Pravopis
Pravopis
novíc -a m z -em člov. (ȋ) neobč. ~ pri jezuitih novinec
novíca -e ž, člov. (í; ȋ) neobč. novinka
novíčev -a -o (ȋ) neobč.
novíčin -a -o (ȋ) neobč.
novíca -e ž, člov. (í; ȋ) neobč. novinka
novíčev -a -o (ȋ) neobč.
novíčin -a -o (ȋ) neobč.
Pravopis
Pravopis
pikánten -tna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) ~a jed; poud. ~a novica |dražljiva|
pikántno -ega s, pojm. (ȃ) poud. povedati kaj ~ega |dražljivega|
pikántnost -i ž, pojm. (ȃ) ~ omake; števn., poud. ~i iz zasebnega življenja |dražljivi dogodki|
pikántno -ega s, pojm. (ȃ) poud. povedati kaj ~ega |dražljivega|
pikántnost -i ž, pojm. (ȃ) ~ omake; števn., poud. ~i iz zasebnega življenja |dražljivi dogodki|
Pravopis
pogréti -grêjem dov., nam. pogrèt/pogrét; pogrétje; drugo gl. greti (ẹ́ ȇ) koga/kaj ~ kosilo; poud. Novica jih je pogrela |vznemirila, razburila|
pogréti se -grêjem se (ẹ́ ȇ) ~ ~ ob ognju
pogréti se -grêjem se (ẹ́ ȇ) ~ ~ ob ognju
Pravopis
polníti in pôlniti -im [u̯n] nedov. pôlni -te in -íte, -èč -éča; pôlnil -íla, pôlnit, pôlnjen -a; pôlnjenje; (pôlnit) (í/ȋ/ó ó) kaj z/s kom/čim ~ blazino s perjem; Gledalci ~ijo dvorano; poud. Novica ~i strani časopisov |veliko pišejo o njej|
polníti se in pôlniti se -im se [u̯n] (í/ȋ/ó ó) Ribnik se ~i
polníti se in pôlniti se -im se [u̯n] (í/ȋ/ó ó) Ribnik se ~i
Pravopis
potréti -trèm tudi potréti -tárem dov., nam. potrèt/potrét; potŕtje; drugo gl. treti2 (ẹ́ ȅ; ẹ́ á) koga/kaj ~ jajca; Novica ga je potrla; poud. ~ nasprotniku kosti |zelo ga pretepsti|
potréti se -trèm se tudi potréti se -tárem se (ẹ́ ȅ; ẹ́ á) neobč. Kolo se je potrlo polomilo
potréti se -trèm se tudi potréti se -tárem se (ẹ́ ȅ; ẹ́ á) neobč. Kolo se je potrlo polomilo
Pravopis
Pravopis
prepomémben -bna -o (ẹ́; ẹ̑) poud. ~a novica |zelo pomembna|; To so ~i podatki, da bi bili javno dosegljivi; prepomemben za koga/kaj poud. za zdravo počutje ~a hrana |zelo pomembna|
Pravopis
Pravopis
razboléti -ím dov. razbolèn -êna; razbolênje; drugo gl. boleti (ẹ́ í) koga/kaj Mazilo je rano razbolelo; neobč. Ta novica ga bo še bolj razbolela
razboléti se -ím se (ẹ́ í) Grlo se je čez noč razbolelo
razboléti se -ím se (ẹ́ í) Grlo se je čez noč razbolelo
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 33
Dostopnost